Trump že razglasil dogovor, Zelenski postavil pogoj: »Če Rusija preneha, bomo tudi mi«

Je po več kot štirih letih vojne vendarle na vidiku prvi konkreten korak k umiritvi spopadov med Rusijo in Ukrajino? Ameriški predsednik Donald Trump je presenetil s trditvijo, da sta se Moskva in Kijev že dogovorila, da ne bosta več napadala energetskih objektov druge strani. Toda iz Kijeva je prišel precej bolj previden odgovor. Volodimir Zelenski pravi, da je Ukrajina pripravljena ustaviti napade na rusko ozemlje, vendar samo, če bodo njeni partnerji zagotovili, da bo Rusija dejansko prenehala napadati ukrajinsko energetiko, kritično infrastrukturo in poti za oskrbo s hrano. Moskva medtem Trumpovega domnevnega dogovora še ni potrdila.

Donald Trump je v ponedeljek z objavo na svojem družbenem omrežju ustvaril vtis, da je bil dosežen pomemben diplomatski preboj. Njegovo sporočilo je bilo kratko in nedvoumno: Ukrajina se je strinjala, da ne bo napadala ruskih energetskih ciljev, Rusija pa naj bi sprejela enako zavezo.

Težava je v tem, da tako jasnega dogovora za zdaj ne potrjuje nobena od vojskujočih se strani. Rusija Trumpove navedbe ni nemudoma komentirala, Zelenski pa je v svojem odzivu jasno pokazal, da Kijev še vedno čaka na konkretne predloge in predvsem na zagotovilo, da bo Moskva morebitni dogovor spoštovala.

Zelenski: Pripravljeni smo, toda najprej potrebujemo zagotovilo

Ukrajinski predsednik možnosti delnega premirja ni zavrnil. Prav nasprotno. Dejal je, da je Ukrajina svojim partnerjem že predlagala dogovor z Rusijo, ki bi ustavil uničevanje kritične infrastrukture.

Toda postavil je jasen pogoj.

Če bodo partnerji sposobni zagotoviti, da Rusija dejansko ne bo več napadala ukrajinskega elektroenergetskega sistema, drugih energetskih objektov, kritične infrastrukture in poti, po katerih poteka oskrba s hrano, je Ukrajina pripravljena odgovoriti z ustavitvijo svojih napadov.

Zelenski je ob tem opozoril, da Kijev ni prepričan, da je Rusija pripravljena spoštovati kakršen koli dogovor. Zato od zahodnih partnerjev ne želi zgolj politične izjave, temveč konkretna zagotovila.

»Pričakujemo konkretne predloge naših partnerjev,« je sporočil.

Trump pravi, da je dogovor že sklenjen

Trumpova različica je precej drugačna.

»Ukrajina se je strinjala, da ne bo napadala ruskih energetskih ciljev. Rusija se je strinjala, da bo storila enako,« je zapisal ameriški predsednik.

Podrobnosti ni navedel. Ni pojasnil, kdaj naj bi dogovor začel veljati, koliko časa naj bi trajal, kateri objekti bi bili zaščiteni in kako bi preverjali njegovo spoštovanje. Bela hiša prav tako ni nemudoma predstavila dodatnih informacij, ki bi pojasnile predsednikovo objavo.

Po informacijah Financial Timesa so se pogovori o možnosti ustavitve napadov na energetske objekte sicer dejansko nadaljevali tudi po propadu formalnih tristranskih pogajanj. O njih naj bi ZDA z Moskvo in Kijevom govorile po ločenih diplomatskih kanalih.

Torej ideja ni nova in pogovori obstajajo. Toda to še ni enako dokončno sklenjenemu in obojestransko potrjenemu sporazumu.

V ozadju je tudi dizel

Zgodba pa ima še eno zelo zanimivo razsežnost. Trumpov pritisk na Zelenskega prihaja v trenutku, ko so cene dizla postale resen problem tudi v ZDA.

Ameriški predsednik je že v nedeljo javno pozval Zelenskega, naj Ukrajina preneha napadati ruske rafinerije in drugo infrastrukturo, povezano s proizvodnjo in distribucijo dizelskega goriva.

Trump je šel celo tako daleč, da je rast svetovnih cen dizla pripisal predvsem rusko-ukrajinski vojni in ne vojni z Iranom.

Ukrajina je v zadnjih mesecih z brezpilotnimi letalniki večkrat napadla ruske rafinerije in drugo energetsko infrastrukturo. Ti napadi imajo za Kijev dvojni pomen: zmanjšujejo ruske zmogljivosti za proizvodnjo goriva in hkrati posegajo v sektor, ki Moskvi zagotavlja pomemben del prihodkov.

Trump zdaj želi, da se to ustavi.

Toda za težave z dizlom ni kriva samo Ukrajina

Pri Trumpovi razlagi je potrebna pomembna opomba.

Svetovni trg goriv je trenutno pod pritiskom iz več smeri. Poleg poškodb in motenj v ruskem rafinerijskem sistemu na dobavo močno vplivajo tudi razmere na Bližnjem vzhodu, predvsem zmanjšan pretok nafte skozi Hormuško ožino.

Analiza kijevskega KSE Institute, ki jo je objavil Financial Times, celo kaže, da je imel ameriško-iranski konflikt na svetovno ponudbo dizla in plinskega olja večji vpliv kot ukrajinski napadi na ruske rafinerije.

Po njihovi oceni se je med marcem in avgustom izvoz iz Perzijskega zaliva zmanjšal za približno 152 milijonov sodov, ruski izvoz pa za okoli 68 milijonov sodov.

Zato bi bilo preveč poenostavljeno svetovno rast cen dizla pripisati samo ukrajinskim napadom na Rusijo.

Moskvi je Trumpov poziv všeč

Kremelj je bil precej bolj zgovoren glede Trumpovega poziva Zelenskemu kot glede njegove trditve, da je dogovor že sklenjen.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je mogoče vsak poziv Kijevu, naj preneha napadati civilno gospodarsko infrastrukturo, »samo pozdraviti«.

Toda na drugi strani Moskva ni napovedala ustavitve svojih vojaških operacij.

Nasprotno. Ko so Peskova vprašali o ruskih napadih v Ukrajini, je dejal, da ruske sile delujejo po celotnem ukrajinskem ozemlju ter da bodo s tem nadaljevale.

Prav tu je jedro Zelenskega zadržka. Ukrajina noče enostransko opustiti napadov na rusko energetiko, medtem ko bi Rusija še naprej napadala ukrajinske elektrarne, omrežje, pristanišča in logistične poti.

Ukrajinska energetika je že leta ena glavnih tarč

Za Kijev je vprašanje še posebej občutljivo zaradi izkušenj preteklih zim. Rusija je energetsko infrastrukturo skozi vojno sistematično napadala z raketami in brezpilotnimi letalniki, posledice pa so bile izpadi elektrike, poškodbe proizvodnih zmogljivosti in veliki stroški popravil.

Zelenski je v ponedeljek poudaril, da niso tarča samo energetski objekti.

Po njegovih besedah so napadeni tudi pristaniška infrastruktura, logistika ter celo skladišča hrane in zdravil.

Prav zato želi Kijev morebitni dogovor razširiti na kritično infrastrukturo, ne zgolj na rafinerije ali elektrarne.

Za Ukrajino bi lahko bila takšna ustavitev napadov še pomembnejša pred prihajajočo zimo, ko je delovanje energetskega sistema neposredno povezano z ogrevanjem milijonov ljudi.

Podoben dogovor je že propadel

Previdnost Zelenskega ni brez razloga. ZDA so že poskušale doseči omejeno premirje glede energetskih objektov, toda prejšnji poskusi niso prinesli trajnega rezultata.

Dogovori oziroma razumevanja so se hitro sesuli, Moskva in Kijev pa sta se nato medsebojno obtoževala kršitev.

Zato bo tokrat bistveno vprašanje nadzora.

Če bi državi dejansko pristali na ustavitev napadov, bi morali določiti, kateri objekti so zaščiteni, kako se bodo preverjale kršitve in kaj se zgodi, če ena stran sporazum prekrši.

Brez tega lahko politična napoved zelo hitro postane zgolj še ena kratka epizoda v dolgi vrsti neuspešnih poskusov delnega premirja.

Bi lahko bilo to vendarle začetek?

Zelenski kljub nezaupanju do Moskve pušča vrata odprta.

Ustavitev napadov na kritično infrastrukturo je označil za možen prvi korak k miru. Toda dodal je, da mora biti dogovor zanesljiv, dolgoročen in takšen, da bo imel resničen vpliv na življenje ljudi.

To je precej drugače od popolnega premirja. Vojaki bi se še vedno bojevali na fronti, vojaški cilji bi lahko ostali tarče, odprta bi ostala tudi vsa največja politična vprašanja – od okupiranih ozemelj do varnostnih jamstev in prihodnjega položaja Ukrajine.

Toda če bi po letih sistematičnih napadov obe strani dejansko prenehali napadati energetiko in drugo kritično infrastrukturo, bi bil to eden redkih oprijemljivih korakov k zmanjševanju intenzivnosti vojne.

Trump je prehitel dogodek, Zelenski še čaka na Putina

Za zdaj torej velja precej manj, kot bi lahko sklepali iz Trumpove objave.

Ameriški predsednik pravi, da dogovor že obstaja. Ukrajina pravi, da je pripravljena nanj, če bo Rusija dala resnično in preverljivo zavezo. Rusija Trumpove trditve o sklenjenem dogovoru za zdaj ni potrdila.

Toda že sama pripravljenost Kijeva je pomembna. Zelenski je Putinu dejansko ponudil zelo preprosto enačbo: če Rusija preneha napadati ukrajinsko kritično infrastrukturo, bo Ukrajina prenehala napadati ruske cilje te vrste.

Zdaj mora postati jasno, ali za Trumpovo samozavestno objavo obstaja tudi konkretna ruska zaveza.

Če obstaja, bi lahko dobili prvi resnejši korak k deeskalaciji po dolgem času. Če je ni, je Trump razglasil dogovor, še preden je bil ta sploh sklenjen.

 Spletno uredništvo