Aleksander Mervar, direktor Elesa, je nedavno podal pomirjujočo oceno glede prihodnjih gibanj cen električne energije. Po njegovih besedah ni nobenih znakov, da bi se v bližnji prihodnosti ponovila dramatična rast cen elektrike, kakršni smo bili priča pozimi leta 2022. A kljub vsemu se cene na borzi gibljejo nekoliko višje.
Eles je izdal kratko analizo, ki jo je pripravil Mervar, v kateri se ukvarja z vplivom geopolitičnih napetosti, vojne na Bližnjem vzhodu ter z naftno in plinsko krizo na evropske in slovenske cene elektrike.
Sončne elektrarne v ospredju
Na dnevnem trgu borze BSP so cene za produkt dan vnaprej (Day Ahead) v zadnjih mesecih upadle. Januarja je povprečna cena dosegla 140,91 evra/MWh, februarja 112,13 evra/MWh, marca pa je znašala 110,97 evra/MWh. Mervar pojasnjuje, da naftna in plinska kriza na te borzne cene nista imeli vpliva. Po njegovem mnenju je padec cen smiseln, saj se v tem obdobju močno povečuje proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn. Te elektrarne začnejo povečevati proizvodnjo okoli marca in postopoma zmanjšujejo obseg do septembra. Mervar za prihodnje mesece napoveduje zelo nizke urne cene med 7. in 20. uro ter zelo visoke cene v nočnih urah. Razlika med dnevnimi in nočnimi cenami bo večja kot v letu 2025 zaradi oblikovanja nočnih cen na podlagi marginalnih cen iz plinskih elektrarn.
Cene elektrike bodo še naprej močno odvisne od cene plina. Mervar pojasnjuje, da bo za zagotavljanje potreb po električni energiji ponoči potrebno zagnati več plinskih elektrarn, kar bo povečalo povpraševanje. To lahko ob pomanjkanju plina na trgu, zlasti če se konflikt na Bližnjem vzhodu zaostri, privede do dviga cen plina. Ker se cena električne energije na borzi oblikuje glede na ceno najdražjega energenta, bo cena elektrike v nočnem času predvsem odvisna od cene plina.
Napovedi za konec leta: Višje cene
V naslednjih treh četrtletjih leta napovedujejo višje cene na madžarski borzi EEX, če jih primerjamo z najnižjimi vrednostmi iz februarja in marca. Cene za drugo četrtletje so bile višje za 36,14 odstotka, za tretje četrtletje za 37,64 odstotka, in za zadnje četrtletje skoraj za 38 odstotkov v primerjavi s stanjem 27. marca. Čeprav je plinsko-naftna kriza še vedno prisotna, Mervar izpostavlja, da so bile cene 27. marca nižje kot 20. marca, kar je pozitiven znak.
Tudi v prihodnjih letih bodo cene višje, kar je posledica plinsko-naftne krize in pričakovanih višjih cen energentov, predvsem plina. Letni produkti na borzi so se odzvali na krizo, najbolj za leto 2027, zmerno pa za leti 2028 in 2029. Najnižje cene za prihodnje leto so bile zabeležene 13. februarja, ko je cena znašala 94,45 evra/MWh. Povprečne cene produkta “base” so bile konec marca višje za 26,4 odstotka, medtem ko je produkt “peak” postal dražji za 24,8 odstotka. V letu 2028 se pričakuje umirjanje cen plina in nafte, še nekoliko nižje pa so cene za leto 2029. Mervar poudarja, da bo na cene v prihodnjih letih vplival razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu in stanje zalog v plinskih skladiščih pred začetkom ogrevalne sezone.
Razprava o omrežnini
Pred kratkim je Mervar komentiral tudi predloge GZS za znižanje omrežnine, kar po njegovem mnenju ni skladno z željami po večji samooskrbi z elektriko in stabilnem elektroenergetskem omrežju. Po njegovih besedah je težko razumeti pritožbe nad višino omrežnine, saj je bilo leta 2025 zbranih 47,5 milijona evrov manj kot leta 2023. Mervar ocenjuje, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja do leta 2034 verjetno ne bo potreben, vendar bo treba z letom 2027 povečati omrežnino za distribucijsko omrežje.
Spletno uredništvo
