Kristjani obeležujejo veliki četrtek z obredi in postom
Veliki četrtek je dan, ko se kristjani po vsem svetu spominjajo zadnje večerje Jezusa Kristusa s svojimi učenci. Ta pomemben dogodek, ki se je zgodil v Jeruzalemu, je uvod v velikonočno tridnevje, ki doseže svoj vrhunec na velikonočno nedeljo. Jezus je med večerjo napovedal svojo prihodnjo usodo in uvedel zakrament evharistije.
17. aprila 2025 se začenja sveto tridnevje, ko se kristjani po vsem svetu pripravljajo na praznovanje velike noči. Po pripovedovanju evangelistov se je Jezus na veliki četrtek zbral s svojimi najzvestejšimi učenci, kasneje imenovanimi apostoli, pri večerji, kjer je delil kruh in vino ter napovedal svojo smrt in vstajenje.
Pomen evharistije in mašniškega poslanstva
Veliki četrtek ne pomeni le začetka svetega tridnevja, temveč tudi vzpostavitev zakramenta evharistije in mašniškega poslanstva. Duhovniki se zjutraj zberejo pri krizmenih mašah, kjer blagoslovijo olje za podeljevanje zakramentov in obnovijo svoje duhovniške obljube. Večerne maše obeležujejo Jezusovo zadnjo večerjo, kjer duhovniki izvajajo obred umivanja nog, ki ponazarja Jezusovo dejanje ponižnosti in služenja.
Strogi post in duhovni pomen
Z velikim četrtkom se konča 40-dnevni post in začne petkov strogi post. Namen tega posta ni le odpoved hrani, temveč tudi duhovno spreobrnjenje in odprtje srca za potrebe bližnjega. Slovenska škofovska konferenca poudarja, da je petkov strogi post priložnost za poglobitev vere in povezanosti z Bogom.
Dogajanje pri evangeličanih in pravoslavnih vernikih
Pri evangeličanih na veliki četrtek ne potekajo posebna bogoslužja, saj evharistijo razumejo na simbolni ravni. Pravoslavni verniki pa na ta dan obeležujejo liturgijo in večerna bogoslužja, imenovana bdenje, kjer berejo 12 evangelijev, kar je del njihovega velikonočnega obreda.
Spletno uredništvo Dolenjske novice
