Bo Mercosur sporazum ogrozil prihodnost slovenske govedine?
Slovenska vlada je potrdila sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosur, kar naj bi poenostavilo trgovinske tokove med obema celinama. Vendar pa kmetje opozarjajo, da bo sporazum prinesel več škode kot koristi. Andrej Lenarčič, predsednik Govedorejskega društva Trebnje, poudarja, da sporazum ne bo prinesel nič dobrega za kmete ali potrošnike. Sporazum vključuje Brazilijo, Urugvaj, Paragvaj in Argentino ter naj bi spodbudil izvoz evropskih kemičnih proizvodov in avtomobilov, hkrati pa omogočil uvoz južnoameriških kmetijskih izdelkov.
Po besedah naših sogovornikov, sporazum prinaša predvsem cenejši uvoz hrane iz Južne Amerike, ki je pridelana po nižjih standardih, kot veljajo v Evropski uniji. Vlada poudarja, da bodo še naprej veljali najvišji standardi za varnost hrane in zdravje živali ter rastlin, ne glede na izvor proizvodov. Obljubljajo tudi varovalke na področju varstva okolja in kmetijstva.
Žrtve bodo kmetje
Sindikat kmetov Slovenije ostro nasprotuje sporazumu Mercosur, saj Slovenija nima vzpostavljene strategije za zaščito kmetov, ki bodo največje žrtve tega trgovinskega dogovora. Po njihovem mnenju sporazum podpirajo predvsem multinacionalke avtomobilske in orožarske industrije, ne pa kmetje, delavci ali okoljevarstveniki. Poudarjajo, da je nujno zaščititi domačo proizvodnjo, semena, zemljišča in prehransko znanje ter razpravljati o prehranski samooskrbi v povezavi s sporazumom.
Dvojni standardi kakovosti
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da bo sporazum kljub varovalkam uvedel dvojne standarde kakovosti. Hrana, pridelana v Evropski uniji, ne bo primerljiva s hrano iz Južne Amerike, kjer standardi za okolje, dobrobit živali in uporaba hormonov ter antibiotikov niso na enaki ravni. Stane Tomšič, direktor KZ Trebnje-Krka, opozarja, da sporazum lahko poveča pritisk na slovenske kmete, predvsem na srednje in manjše kmetije, ki so že zdaj na robu rentabilnosti.
V verigi vedno nastrada kmet
Andrej Lenarčič, predsednik Govedorejskega društva Trebnje, ki redi 145 glav govedi in obdeluje 70 hektarjev, meni, da sporazum ne prinaša nič dobrega. Kmetje so vedno tisti, ki nastradajo v verigi. Opozarja, da je v Sloveniji le še tri odstotke kmetov, ki bodo prej ali slej prisiljeni prodati zemljo in poiskati druge zaposlitve. Kakovostna in domača hrana je ključna za zdravo telo, potrošniki pa pogosto nimajo izbire zaradi finančne stiske.
Skrb vzbujajoče opuščanje kmetij
V zadnjem desetletju je na Dolenjskem število pridelovalcev mleka upadlo s tisoč na manj kot dvesto. Vsak mesec vsaj en kmet opusti prirejo mleka. Lenarčič poudarja, da je mleko, ki se pripelje iz Nemčije, cenejše od slovenskega, čeprav je Slovenija samooskrbna z mlekom. Pri govedini bi lahko dosegli podobno stopnjo samooskrbe, vendar tuja tržišča ponujajo boljše cene kot domače klavnice.
Redek: Država ima izbiro
Jernej Redek, generalni tajnik Sindikata kmetov Slovenije, poudarja, da Slovenija ni dolžna sprejeti sporazuma, saj se mu upira tudi Avstrija in še sedemnajst drugih držav. Prepričan je, da bo od sporazuma imela korist le trgovina, medtem ko bodo potrošniki še vedno plačevali drago za slabo hrano. Upozarja, da bo sporazum pospešil opuščanje kmetijskih površin in zapiranje kmetij.
Prave posledice sporazuma Mercosur bodo vidne šele čez deset ali dvajset let, vendar bo zaustavitev teh trendov veliko dražja od prihrankov pri nakupu poceni hrane, še meni Redek.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
