Delavske pravice pod pritiskom: Sindikati v boju za pravičnost

V času, ko praznujemo 1. maj, je predsednik konfederacije Pergam, Jakob Počivavšek, v svoji praznični poslanici izpostavil pomen delavskih pravic kot skupnega imenovalca za delavce, ki presega politične delitve in ideološke razlike. Počivavšek opozarja, da njihov obstoj ni samoumeven.

“Ko se v javne razprave vključujejo predlogi varčevalnih ukrepov, kot so ukinjanje povračil stroškov prevoza, prehrane in plačanih odmorov za malico, je enotnost delavk in delavcev ključnega pomena za zavrnitev takih predlogov,”

je poudaril. Delavske pravice so več kot le pravne določbe; so temelji, ki omogočajo socialno pravičnost.

Soočanje z izzivi digitalizacije

Počivavšek vidi vzporednice med današnjimi spremembami, ki jih prinaša digitalizacija, in izzivi, s katerimi so se delavci soočali ob začetku industrijske revolucije. Delo na daljavo in stalna povezanost brišeta meje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar podaljšuje dejanski delovni čas in negativno vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Tehnološke spremembe prinašajo tudi negotovost glede vpliva na zaposlenost in otežujejo povezovanje delavcev. Kljub prizadevanjem sindikatov se ravnovesje med interesi delavcev in kapitala nagiba v korist kapitala.

Potencialne nevarnosti vitke države

Predlogi, ki zagovarjajo vitko državo in nižje davke za kapital, te trende dodatno potencirajo. Počivavšek opozarja, da bo brez enotnega odpora delavk in delavcev to pomenilo poraz enotnosti ter tveganje za enake možnosti, pravično porazdelitev bremen, blaginjo in minimalne standarde delavskih pravic. V Pergamu poudarjajo pomen enotnosti in solidarnosti med delavci ter pozivajo politične odločevalce k modrosti in socialnemu dialogu.

Sindikalna prizadevanja za pravično družbo

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) v svoji praznični poslanici izpostavlja, da nobena pravica ni bila podarjena.

“Vse smo si izborili in vse bomo morali braniti,”

so jasni. Opozarjajo na nevarne poskuse razgradnje socialne države in poudarjajo, da ne bodo dovolili posegov v delavske pravice. Njihova vizija temelji na prepričanju, da mora biti edino pravo merilo uspešnosti države življenjski standard ljudi, ne pa statistični podatki, ki koristijo le kapitalu.

Optimizacija dobičkov na račun zaposlenih ni rešitev

KSJS poudarja, da bistvo gospodarske rasti ne sme biti optimiziranje dobičkov na račun izgorevanja zaposlenih. Edini pravi cilj razvoja mora biti višja kakovost življenja za vse. Če se kakovost življenja večine zmanjšuje medtem ko najbogatejši dodatno bogatijo, je z državnimi ukrepi nekaj hudo narobe. Zato pozivajo k enotnosti vseh zaposlenih, mladih in upokojencev.

“Ko združimo moči, premikamo meje. Odločevalcem sporočamo jasno in glasno: ne bomo nemi opazovalci kratenja naših pravic. Solidarnost je naša moč, pravična in socialna Slovenija pa naš cilj,”

so zapisali.

Nasprotovanje združitvi ministrstev in interventnim zakonom

V poslanici KSJS izraža ostro nasprotovanje spremembi zakona o vladi, ki predvideva združitev področja dela in gospodarstva pod isto ministrstvo.

“Takšna ureditev dodatno slabi položaj delavk in delavcev kot že tako šibkejše strani,”

so prepričani. Prav tako nasprotujejo predlaganemu zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je vložil t. i. tretji politični blok.

“To ni zakon za razvoj, temveč zakon za bogate in tiste, ki delujejo po načelu ‘znajdi se’. Slovenija ne potrebuje privilegijev za najpremožnejše, potrebuje močno javno zdravstvo, vsem dostopno socialno varstvo, kakovostno vzgojo in izobraževanje, medije v službi javnosti ter varno okolje,”

so jasni v svojih stališčih.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana