Vlada obiskala Primorsko-notranjsko regijo: ključna vprašanja in rešitve
Vlada Republike Slovenije je v torek obiskala Primorsko-notranjsko regijo, kjer je v Ilirski Bistrici izvedla redno sejo, nadaljevala pa s terenskimi obiski po regiji. Obisk se je zaključil s posvetom s predstavniki gospodarstva in župani v Postojni. Med obiskom so se osredotočili na ključne izzive, kot so infrastruktura, vojaško vadišče na Počku ter razvoj obrtno-podjetniških con.
Seja vlade in sprejeti zakoni
Na terenski seji v Ilirski Bistrici je vlada sprejela predlog Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. Po besedah ministra Kumra je Slovenija med prvimi državami v EU, ki bo imela zakonsko podlago za tovrstno pomoč. Ta podjetja so ključna za slovenski izvoz, zato ministrstvo za okolje, podnebje in energijo raziskuje dodatne ukrepe za njihovo podporo.
Poleg tega je vlada potrdila predloge novel zakonov o urejanju prostora, rudarstvu, odgovornosti za jedrsko škodo, cestninjenju ter dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Sprejet je bil tudi predlog Zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih.
Obisk Doma starejših občanov
Predsednik vlade dr. Robert Golob je v okviru obiska obiskal Dom starejših občanov v Ilirski Bistrici. Ob tem je poudaril pomen javne socialne mreže kot temeljnega gradnika solidarne družbe. Izpostavil je potrebo po stabilnem in dostopnem sistemu socialnega varstva, ki zagotavlja kakovost življenja starejših. Opozoril je na odgovornost države pri ohranjanju kakovostnih javnih storitev.
Delovni obiski po regiji
Članice in člani vlade so nadaljevali obiske po regiji, kjer so se v vseh šestih občinah srečali z aktualnimi izzivi. Med najpomembnejšimi sta bila vprašanje avtocestne povezave Postojna–Jelšane ter vprašanje vojaškega vadišča na Počku. Prav tako so iskali primerne lokacije za nove obrtno-podjetniške cone na Postojnskem.
Posvet z župani in gospodarstveniki
Podpredsednik vlade Matej Arčon je po posvetu z župani in gospodarstveniki ocenil obisk kot zelo uspešen. Razprava je bila konstruktivna, pri čemer so se osredotočili na avtocestno povezavo proti Hrvaški. Tri variante trase bodo predstavljene marca, dokončna odločitev pa je predvidena za junij. Prav tako je bila pomembna tema sobivanje postojnske vojašnice z lokalnimi skupnostmi.
Arčon je izpostavil izzive zaradi velikega območja, redke poselitve in naravne dediščine. Zakon o skladnem regionalnem razvoju bo omogočil večjo avtonomijo in dodatna sredstva za razvojne projekte v regiji.
Vlada je med obiskom v Primorsko-notranjski regiji naslovila ključna vprašanja, ki so pomembna za nadaljnji razvoj in blaginjo regije. Obisk je bil priložnost za neposreden dialog z lokalnimi oblastmi in gospodarstvom, kar je pomembno za iskanje učinkovitih rešitev.
Na seji vlade je bilo obravnavano:
Vlada je sprejela predlog Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem zakonodajnem postopku. Cilj zakona je zagotoviti ciljno in časovno omejeno podporo elektrointenzivnim podjetjem, da ohranjajo konkurenčnost na svetovnih trgih. Hkrati zakon uvaja jasne zaveze upravičencev k vlaganjem v razogljičenje in prehod na čistejše tehnologije, s čimer podpira doseganje nacionalnih in evropskih podnebnih ciljev. Predlagana ureditev temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji (CISAF) in omogoča delno blaženje stroškov električne energije za podjetja v najbolj izpostavljenih sektorjih.
Novela Zakona o urejanju prostora naslavlja nekatere manjše spremembe, ki bodo poenostavile in pohitrile določene postopke priprave prostorskih aktov. Sprememba omogoča županom, da vodijo več postopkov oziroma dopolnitev občinskih prostorskih načrtov (OPN), pri čemer je ustrezno, da se jih sprejme v zaporedju. Ministrstvo je prisluhnilo tudi predlogu za poenostavitev odločitve o postopku priprave ciljne spremembe OPN. Kriterij omejitve površine, na kateri se lahko spremeni izvedbena regulacija, se iz obstoječih 5.000 m² spremeni na 10.000 m², težje preverljiv kriterij »30 odstotkov površine območja obstoječega naselja« pa se umakne. Hkrati lahko občina vodi več postopkov ciljnih sprememb OPN, če gre za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture ali družbene infrastrukture. Za povečanje fleksibilnosti prostorskega načrtovanja se razširja možnost lokacijske preveritve za doseganje gradbenega namena, s katerim se dopusti individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN, tudi na podrobnejši načrt OPPN.
Nedvoumno določljivo se zapiše, katera pravila prostorskih izvedbenih aktov bodo geodetske organizacije morale upoštevati pri katastrskih postopkih, s katerimi se spreminja meje parcel, in sicer so to pravila glede upoštevanja velikosti in oblik gradbenih parcel. Med drugim sprememba ZUreP-3D dovoljuje pritožbo na sklep o uvedbi postopka razlastitve, ki zadrži izvršitev. Prav tako pa se jasno določi, da pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pri pomožnih objektih, ki so stavbe, površina gradbene parcele ni merilo, ker je bil komunalni prispevek za gradbeno parcelo plačan že pred gradnjo glavnega objekta. (Za pomožne objekte, ki so enostavne stavbe, se komunalni prispevek ne odmerja, kar je urejeno že z veljavnim zakonom.) Rok, v katerem lahko občina odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti, se iz dveh let podaljša na štiri leta.
Cilj predloga novele Zakona o rudarstvu je vzpostaviti jasnejša pravila za pridobivanje in prenos rudarskih pravic ter zagotoviti pogoje za trajnostno rabo mineralnih surovin. Novela krepi sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi pri načrtovanju oskrbe z mineralnimi surovinami, pri čemer se jasno določa sodelovanje občin v okviru izvajanje državne rudarske strategije in sodelovanju pri pripravi strokovnih podlag. Jasneje so določena pravila za obravnavo vlog, urejeni pa so tudi roki in pogoji za prenos rudarskih pravic v posebnih primerih.
Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo ureja odgovornost za jedrsko škodo, zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo in postopek uveljavljanja odškodnine za jedrsko škodo. Jedrska škoda na trgu ni zavarovaljiva, zato obstaja tako imenovani konvencijski režim. V Pariški konvenciji je jasno določeno, katere so škodne postavke, za katere škode je upravljavec jedrskega objekta odgovoren in da mora upravljavec svojo odgovornost tudi zavarovati. Ker določene škodne postavke niso pokrite s strani zavarovalnic, za njihova kritja vstopi država.
Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju. Zakon prenaša v slovenski pravni red posamezne določbe t. i. Eurovinjeta direktive v delu, ki se nanaša na zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške tovornim vozilom zaradi onesnaževanja zraka in hrupa, ki nastaja zaradi prometa.
S predlogom novele Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide se zagotavlja popolni in skladni prenos Direktive 2019/882/EU v slovenski pravni red ter hkrati krepi obstoječi sistem dostopnosti proizvodov in storitev za invalide. S predlogom zakona se zagotavlja, da bodo tudi storitve železniškega potniškega prevoza dostopne invalidom podobno, kot so storitve avtobusnega, zračnega in vodnega potniškega prevoza. Razširja se krog upravičencev za uveljavljanje pravice do dostopnosti. Potrošnikom se izrecno omogoča začetek postopkov pred pristojnimi organi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede dostopnosti proizvodov in storitev. Poleg tega se uvaja možnost, da v postopkih nastopajo tudi javni organi ter združenja, organizacije in drugi pravni subjekti, ki izkazujejo pravni interes ter delujejo v podporo pritožniku.
Vlada je sprejela predlog Zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih, ki glede na obstoječo ureditev učinkoviteje ureja postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb in na novo ureja enostavne sporazume, torej mednarodne akte, ki jih za izvajanje mednarodnih pogodb sklepajo s pogodbami pooblaščeni organi, in tiste, s katerim se podrobneje opredelijo že prevzete obveznosti iz mednarodnih pogodb. Prav tako podrobneje ureja pravno nezavezujoče mednarodne akte, torej tiste, ki ne vzpostavljajo pravic in obveznosti po mednarodnem pravu.
