Trumpove grožnje Iranu: Svet na robu jedrske krize
Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču pozornosti svetovne javnosti s svojimi grožnjami, ki bi lahko imele daljnosežne posledice za mednarodno varnost. V odgovor na vprašanja francoske tiskovne agencije AFP je tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, pojasnila, da le predsednik ve, kakšno je stanje in kaj bo storil, ko gre za morebitno uporabo jedrskega orožja proti Iranu. Teheran je prekinil neposredno komunikacijo z ZDA, kar je sprožilo ugibanja, ali bo Trump uresničil svojo grožnjo z uporabo vojaške sile, če Iran ne bo odprl Hormuške ožine.
Ta ključna pomorska pot, skozi katero poteka prevoz energentov iz Perzijskega zaliva, je bila zaprta po ameriško-izraelskih napadih na Iran.
Trumpove ultimatume in grožnje
Trump je v petek napovedal napade na iranske mostove in elektrarne, če Iran ne bo izpolnil njegovega roka za ponovno odprtje Hormuške ožine. Grožnjo je ponovil v nedeljo in na novinarski konferenci v ponedeljek izjavil, da bi ZDA lahko uničile Iran v štirih urah. Kljub temu, da so nekateri strokovnjaki za vojaško pravo opozorili, da bi uničenje takšne infrastrukture lahko predstavljalo vojni zločin, je Trump ostal neomajen in dejal, da ga potencialni vojni zločini ne skrbijo. “Veste, kaj je vojni zločin? Imeti jedrsko orožje,” je dejal Trump.
Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je opozoril, da so napadi na civilno infrastrukturo po mednarodnem pravu prepovedani. Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik ZN, je poudaril, da bi napad na civilne cilje predstavljal prekomerno nenamerno škodo za civiliste. Iran je v ponedeljek zavrnil predlog o 45-dnevni prekinitvi ognja in izrazil željo po trajnem končanju konflikta. Trump je poudaril, da mora biti mirovni sporazum z Iranom zanj sprejemljiv, vključevati pa mora tudi prost pretok nafte.
Posledice za borze in nadaljnji razvoj dogodkov
Trumpove grožnje so vplivale tudi na finančne trge. Delniški indeksi na newyorških borzah so padli, z Dow Jonesom, S&P 500 in Nasdaqom na nižjih ravneh. Kljub optimizmu glede možnosti premirja so indeksi padli, ko je Trump ponovno zagrozil Iranu. Iranska vojska je že zavrnila Trumpov ultimat, njihove pomorske sile pa so sporočile, da se razmere v Hormuški ožini ne bodo vrnile v prejšnje stanje.
Ameriške sile so izvedle napade na vojaške cilje na iranskem otoku Harg, ne da bi poškodovale naftno infrastrukturo. Otok Harg je pomemben naftni terminal, ki ima ključno vlogo v iranskem gospodarstvu. Trump je že pred tem nakazal možnost napotitve vojakov za prevzem nadzora nad otokom. Medtem je Izrael izvedel zračne napade na teheransko infrastrukturo, povezano z režimom, in ljudem v Iranu svetoval, naj se izogibajo potovanjem z vlakom.
Rusija in Kitajska z vetom v Varnostnem svetu ZN
Rusija in Kitajska sta v Varnostnem svetu Združenih narodov vložili veto na resolucijo o Hormuški ožini, ki jo je predložil Bahrajn. Resolucija spodbuja države k usklajevanju obrambnih prizadevanj za zagotavljanje varne plovbe. Zaradi pripomb nekaterih stalnih članic ZN je bila končna verzija osnutka resolucije precej razvodenela. Resolucija tako države zgolj spodbuja k usklajevanju prizadevanj obrambne narave.
Hormuška ožina ima ključno vlogo pri prevozu nafte in plina, pa tudi gnojil iz Perzijskega zaliva. Skoraj popolno zaprtje ožine je povzročilo skok cen energentov in drugih dobrin ter storitev po vsem svetu. Rusija in Kitajska sta veto vložili tik pred iztekom roka, ki ga je Trump postavil Iranu za sklenitev dogovora.
Napetosti med ZDA in Iranom se stopnjujejo, medtem ko svet čaka na nadaljnji razvoj dogodkov. Trumpove grožnje so podžgale strahove pred morebitno vojaško eskalacijo, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za celotno civilizacijo.
Podpis: Spletno uredništvo.
