Vrhovno sodišče: UKC Ljubljana odgovoren za zdravniško napako

Vrhovno sodišče je razsodilo v prid tožniku, ki zahteva 200.000 evrov odškodnine zaradi zdravniške napake, storjene na infekcijski kliniki UKC Ljubljana. Incident se je zgodil, ko tožnika pri 21 mesecih niso pravočasno zdravili z antibiotiki, kar je povzročilo trajne zdravstvene posledice.

Tožba se nanaša na dogodek iz leta 2010, ko so zdravniki v UKC Ljubljana pri 21-mesečnemu otroku z bakterijsko okužbo zamudili z uvedbo antibiotikov. Zaradi tega je pri otroku prišlo do sepse in posledičnega septičnega šoka, kar je vodilo do multiple odpovedi organov, možganskih krvavitev in nekroz. Posledice so bile hude: krajši prsti na rokah in nogah, brazgotine po telesu, zmanjšane motorične sposobnosti in zmanjšane mentalne sposobnosti.

Vrhovno sodišče o odgovornosti zdravstvenega osebja

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so zaposleni v UKC Ljubljana opustili ponovitev laboratorijskih preiskav, ki bi jih morali izvesti ob očitnem poslabšanju stanja bolnika. Po mnenju izvedenca zdravstvene stroke bi specialist moral takoj ponoviti preiskave in uvesti zdravljenje z antibiotiki, kar bi lahko preprečilo hujše posledice.

Ocenjevanje ravnanja zdravniškega osebja

Izvedenka je ocenila, da bi pravilno zdravljenje z antibiotiki moralo biti uvedeno približno štiri ure prej, kot je bilo v resnici. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je prišlo do dve uri in pol dolgega zamika pri premestitvi otroka na intenzivni oddelek, čeprav je bil v urgentnem stanju. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je bilo to v nasprotju s strokovnimi standardi in dolžno skrbnostjo.

Pravna presoja in nadaljnji postopki

Vrhovno sodišče je v tej zadevi spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, ki sta tožnikov zahtevek zavrnili. Presodilo je, da je tožnik z zadostno verjetnostjo dokazal, da je prepozno ukrepanje povečalo verjetnost za nastanek septičnega šoka in hujših posledic. Zaradi tega je zahtevek za odškodnino utemeljen, prvostopenjsko sodišče pa bo moralo zdaj odločati o višini odškodnine.

Tožnik je zahteval 200.000 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od januarja 2013. Zdravniška napaka je bila potrjena, kar pomeni pomembno prelomnico v pravnem prepoznavanju odgovornosti zdravstvenih ustanov.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana