Ena največjih socialnih reform zadnjih let je komaj dobro zaživela, nova Janševa vlada pa že pripravlja interventni zakon, s katerim želi poseči v njeno izvajanje. Predlog prinaša 300 evrov bruto dodatka zaposlenim, spremembe pri plačevanju v domovih, dodatne spodbude za oskrbo na domu in vrsto administrativnih poenostavitev. Vlada ukrepe predstavlja kot nujne popravke težav, ki so se pokazale v praksi.
Toda zgodba ima daljši spomin: Janševa vlada je dolgotrajno oskrbo kot velik sistemski projekt obljubljala že v prejšnjem mandatu in leta 2021 sprejela tudi zakon, ki pa do konca njenega mandata ni zaživel v obsegu, kakršnega je napovedovala. Sistem, ki ga danes spreminja, je bil nato na novo urejen leta 2023 in se je šele v zadnjih dveh letih postopoma postavljal na noge.
Dolgotrajna oskrba je eno tistih področij, kjer se politika rada postavi pred kamere šele takrat, ko lahko pokaže konkreten rezultat. Toda pri reformi, ki se gradi več let, je precej težje odgovoriti na vprašanje, kdo je za kaj dejansko zaslužen.
Janševa vlada danes pripravlja Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Predlog je bil 2. septembra poslan v vladno proceduro in naj bi odpravil vrsto težav, ki so se pokazale po začetku izvajanja reforme.
Na prvi pogled gre za klasičen interventni popravek sistema.
Toda politično ozadje je precej zanimivejše.
Janša je dolgotrajno oskrbo obljubljal že pred leti
Janez Janša in njegova takratna vlada sta sistem dolgotrajne oskrbe postavila med pomembne socialne projekte že v prejšnjem mandatu.
Državni zbor je decembra 2021 sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila Janševa vlada. Zakon je predvideval sistem, v katerem bi ljudje z enakimi potrebami dobivali primerljive pravice ne glede na to, ali živijo doma ali v instituciji, pravice pa naj bi se uvajale postopoma do leta 2024. Je pa prav tako res, da sistem v času njenega mandata ni zaživel v obsegu, kakršnega je napovedovala.
Ključno odprto vprašanje je bilo tudi dolgoročno financiranje. Zakon iz leta 2021 je predvideval prehodno financiranje iz obstoječih virov in poznejšo ureditev posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Naslednja vlada je pozneje ocenila, da zakon v predvidenih rokih ni izvedljiv in da nima ustrezno urejenega dolgoročnega financiranja. Zato je izvajanje zamaknila in pripravila novo ureditev.
Leta 2023 nov zakon in novo financiranje
Leta 2023 je bil sprejet novi Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Ta je poleg pravic in izvajanja uvedel tudi sistemsko javno financiranje. Poleg državnega proračuna je določil prispevek delavcev, delodajalcev in upokojencev ter postopno uvajanje posameznih pravic.
Pravice so nato začele vstopati v sistem postopoma: najprej oskrbovalec družinskega člana, nato vstopne točke, oskrba na domu, e-oskrba, obvezni prispevek in nazadnje dolgotrajna oskrba v institucijah ter denarni prejemek.
To pomeni, da današnji sistem ni nekaj, kar je sedanja Janševa vlada postavila iz nič.
Gre za reformo, ki je bila pripravljena, sprejeta in postopoma uvedena že pred njenim prihodom na oblast.
Sedanja vlada zdaj vstopa v fazo, ko se kažejo prve resne izvedbene težave – in želi nanje odgovoriti z interventnim zakonom.
Kaj želi vlada spremeniti?
Predlog zakona prinaša več ukrepov, ki so na prvi pogled smiselni.
Ena od najbolj očitnih težav je nastala pri stanovalcih domov za starejše. Prehod v novi sistem je ustvaril položaj, v katerem so lahko ljudje v istem domu za primerljive storitve plačevali različne zneske. Vlada želi te razlike izenačiti in urediti tudi poračune za preplačila.
Drugi velik problem je kader.
Predlog zato predvideva 300 evrov bruto mesečnega dodatka za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Dodaten denar naj bi dobivali tudi izvajalci oskrbe na domu, sistem pa naj bi bil administrativno manj obremenjujoč za centre za socialno delo in druge izvajalce.
Del ukrepov bo uporabnikom in zaposlenim nedvomno koristil.
Vprašanje pa je, ali so to res popravki, ki na novo rešujejo sistem, ali pa predvsem posegi v reformo, ki je bila že od začetka zamišljena kot postopno uvajanje z več prehodnimi rešitvami.
Tudi prejšnja oblast je že sproti popravljala sistem
To je pomemben del zgodbe, ki se v politični razpravi pogosto izgubi.
Sistem dolgotrajne oskrbe se ni od leta 2023 izvajal kot nespremenljiv paket. Že prejšnja vlada je sproti sprejemala tehnične in izvedbene popravke, ker je praksa pokazala, da bo nekatere postopke treba poenostaviti. Leta 2024 je pripravila novelo za lažji prehod v sistem, leta 2025 pa še tako imenovani prevedbeni zakon, namenjen predvsem poenostavitvi vključevanja stanovalcev domov v dolgotrajno oskrbo.
Zato sedanji interventni zakon sam po sebi ni dokaz, da je bila reforma napačno zastavljena.
Pri tako velikem novem socialnem sistemu so popravki pričakovani.
Bolj pomembno je, kaj nova oblast s temi popravki dejansko spreminja in kako jih politično predstavlja.
Največji problem ostaja oskrba na domu
Dolgotrajna oskrba je bila od začetka predstavljena tudi kot reforma, ki bo ljudem omogočila, da čim dlje ostanejo v domačem okolju.
Na papirju sistem to omogoča. Upravičenci lahko glede na svojo kategorijo dobijo pomoč pri hranjenju, osebni higieni, oblačenju, gibanju, gospodinjskih opravilih, pripravi hrane in delu zdravstvene nege.
Toda izvajanje na terenu še zdaleč ni povsod tam, kjer bi moralo biti.
Prav zato je nekoliko nenavadno, da sedanji interventni zakon veliko energije namenja domovom, položnicam, dodatkom in administraciji, bistveno manj pa vprašanju, kako hitro povečati dejansko dostopnost dolgotrajne oskrbe na domu.
Če vlada želi pokazati, da reformo izboljšuje, bo prav to eden največjih preizkusov.
Ne samo koliko pravil bo spremenila, ampak koliko ljudi bo zaradi teh sprememb res dobilo pomoč doma.
Prispevek že plačujemo
Politična odgovornost je še večja zato, ker sistem ni več zgolj načrt na papirju.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo se že pobira, državljani pa upravičeno pričakujejo, da bo denar, ki ga v sistem vplačujejo, prinesel dostopne storitve, ko jih bodo potrebovali.
Prav zato je pomembno, da se ob vsakem novem zakonu natančno pove, ali gre za tehnični popravek, spremembo prehodnega mehanizma ali dejanski vsebinski obrat.
Če sedanja vlada sistem izboljša, bo to treba priznati.
Toda enako velja v drugo smer: ni pošteno ustvarjati vtisa, da reforma šele zdaj dobiva pravo obliko, če se je sistemsko financiranje, mreža pravic in postopno izvajanje začelo že na podlagi zakona iz leta 2023.
Reforma, ki jo je Janša nekoč začel, pa ni spravil do cilja
Tu se politični krog skoraj zapre.
Janševa vlada je leta 2021 sprejela prvi zakon in napovedovala, da bodo vse oblike dolgotrajne oskrbe zaživele do leta 2024.
Do tega v njenem mandatu ni prišlo.
Naslednja vlada je sistem preoblikovala, uredila nov model financiranja in ga začela postopoma izvajati. Sedanja Janševa vlada se je nato vrnila na oblast v trenutku, ko je reforma že prešla iz zakonodaje v vsakdanjo prakso – in ko so se začele kazati tudi njene težave.
Zdaj ima možnost te težave odpraviti.
Nima pa razloga, da bi se obnašala, kot da je sistem dolgotrajne oskrbe nastal šele z njenim interventnim zakonom.
Popraviti je eno, pobrati zasluge nekaj drugega
Interventni zakon bo verjetno prinesel nekatere koristne spremembe. Izenačevanje plačil, pomoč zaposlenim, manj birokracije in boljše financiranje določenih storitev so ukrepi, ki jih je smiselno ocenjevati po njihovem učinku in ne po tem, kdo jih je predlagal.
Toda zgodovine reforme ni mogoče začeti septembra 2026.
Janševa vlada je dolgotrajno oskrbo napovedovala in zakonsko urejala že leta 2021, vendar svojega sistema ni pripeljala do polnega izvajanja in ni dokončno uredila dolgoročnega financiranja. Naslednja oblast je pripravila nov zakon, uvedla sistemsko financiranje in določila postopno uvajanje pravic.
Sedanja vlada zdaj popravlja sistem, ki še ni popoln in gotovo ni brez napak.
Toda popravilo že postavljene hiše ni isto kot gradnja hiše od temeljev.
Dolgotrajna oskrba je preveč pomembna, da bi postala politično tekmovanje v tem, kdo si bo pripisal več zaslug. Ljudem je na koncu precej bolj pomembno nekaj drugega: ali bo sistem takrat, ko ga bodo potrebovali, dejansko deloval.
In prav po tem bo treba ocenjevati tudi sedanjo Janševo vlado. Ne po tem, koliko popravkov bo predstavila kot prelomne.
Ampak po tem, ali bo reformo, ki je že zaživela, res naredila bolj dostopno in učinkovito – ali bo predvsem poskušala prepričati javnost, da se zgodba dolgotrajne oskrbe začenja šele z njo.
Spletno uredništvo
