Evropa pred prelomnico: Umik iz Ottawske pogodbe zaradi ruske grožnje
Pet evropskih držav ob meji z Rusijo je napovedalo umik iz Ottawske pogodbe o prepovedi protipehotnih min, ki je rešila na desettisoče življenj od svoje uveljavitve leta 1999. Finska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska so napovedale, da bodo do januarja prihodnje leto opustile to pogodbo zaradi naraščajoče vojaške grožnje s strani Rusije. Odločitev je sprožila strah pred povečanjem števila civilnih žrtev, saj so protipehotne mine v preteklosti povzročile veliko smrti in poškodb med civilisti.
Ottawska pogodba, podpisana leta 1997, je bila pomemben korak v prizadevanjih za zmanjšanje uporabe protipehotnih min. Čeprav niso vse države, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, pristopile k pogodbi, je kljub temu dosegla opazne rezultate. Pred uvedbo pogodbe so mine povzročile približno 25.000 smrti ali poškodb na leto, kar se je do leta 2023 zmanjšalo na manj kot 6.000. Vendar pa je število žrtev lani naraslo na 6.279, kar je najvišje po letu 2020, opozarja mreža nevladnih organizacij ICBL-CMC.
Odstop petih držav
Finska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska, ki mejijo na Rusijo, so se odločile, da končajo sodelovanje v pogodbi. Njihovi parlamenti so to odločitev potrdili že poleti, pri čemer so poudarili potrebo po krepitvi obrambe zaradi ruske grožnje. “Vojaške grožnje državam članicam Nata, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, so se znatno okrepile,” so poudarili njihovi obrambni ministri, ki vidijo uporabo protipehotnih min kot možno rešitev za krepitev obrambe ranljivega vzhodnega krila zavezništva.
Reakcija Ukrajine
Rusija je od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 množično uporabljala protipehotne mine, kar je prisililo Ukrajino, da je tudi sama posegla po njih, kljub temu da je podpisnica Ottawske pogodbe. Kijev upravičuje uporabo min z navedbo, da jih uporabljajo izključno na svojem ozemlju, kar je povzročilo dodatno napetost glede spoštovanja mednarodnih dogovorov.
Kritike nevladnih organizacij in ZN
Odločitev o umiku iz Ottawske pogodbe je sprožila ostre kritike s strani 77 nevladnih organizacij iz 37 držav. Te organizacije opozarjajo, da ukinitev pogodbe ne spodkopava le humanitarnih ciljev, temveč tudi skoraj tri desetletja napredka pri zaščiti civilistov v oboroženih spopadih. “Zaradi uporabe protipehotnih min trpi toliko civilistov,” je opozoril tudi visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
Civilne žrtve in posledice
Po podatkih ICBL-CMC je večina žrtev protipehotnih min civilistov, kar 90 odstotkov, od tega skoraj polovica otrok. To je še en razlog, zakaj se številne organizacije zavzemajo za ohranitev in spoštovanje Ottawske pogodbe.
