Koliko dohodka pobere država upokojencem, ki še delajo

Upokojenci, ki so še vedno delovno aktivni, se bodo s prvim marcem soočili z novimi finančnimi izzivi, saj bo država zahtevala svoj delež zaslužka. To bo vplivalo tako na upokojence kot na njihove delodajalce.

Vse več upokojencev se odloča, da ostanejo aktivni na trgu dela, bodisi zaradi dodatnega zaslužka ali želje po ohranjanju stika z delovno okolico.

Rastoče število delovno aktivnih upokojencev

Zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razkrivajo, da je bilo januarja 2026 v Sloveniji 658.184 prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja. Med njimi je pomemben delež še vedno delovno aktiven, bodisi preko delne pokojnine bodisi z izplačevanjem dela starostne pokojnine ob nadaljevanju dela.

Januarja je delno pokojnino prejemalo 6.289 oseb. Te osebe so se delno upokojile, a ostale vključene v delovni proces. Poleg tega je 22.678 upokojencev prejemalo del starostne ali predčasne pokojnine (20 ali 40 odstotkov), kar pomeni, da so ob izpolnjevanju pogojev za upokojitev še naprej delovno aktivni in prejemajo sorazmerni del pokojnine.

Na začetku leta 2026 je bilo tako najmanj 28.967 delovno aktivnih upokojencev, število pa iz leta v leto narašča. Osnovna omejitev za delo upokojencev je 85 ur na mesec.

Koliko lahko upokojenci delajo?

Upokojenci se običajno odločajo za začasno ali občasno delo in z delodajalcem sklenejo posebno pogodbo. Zakon določa omejitve glede števila delovnih ur in skupnega zaslužka v enem letu. Osnovna omejitev je 85 ur na mesec, neporabljene ure pa se ne prenašajo iz meseca v mesec. Posameznemu upokojencu je trikrat na leto dovoljeno mesečno opraviti do 125 ur, pri čemer letna omejitev ne sme preseči 1020 ur.

Če ta meja preseže, so predvidene globe med 250 in 500 evri.

Zakonske omejitve za upokojence in delodajalce

Skupni bruto dohodek v koledarskem letu ne sme preseči 12-kratnika minimalne plače. Za leto 2026 je zgornja meja bruto dohodka 17.782,56 evra. S prvim marcem bo najnižja bruto urna postavka znašala 8,52 evra, ta pa velja tudi, če se delodajalec in delavec dogovorita o nižji postavki.

Zakon ne omejuje le upokojenca, temveč tudi delodajalca, saj določa, koliko ur lahko delodajalec v mesecu pokrije z upokojenci. Ta meja je odvisna od velikosti podjetja oziroma števila zaposlenih, kar preprečuje, da bi podjetja sistematično nadomeščala redne zaposlitve z občasnim delom upokojencev.

Finančni odtegljaji: Skoraj polovica zaslužka k državi

Upokojenčevi dohodki iz začasnega ali občasnega dela se obravnavajo kot dohodki iz pogodbenih razmerij, kar vpliva na dohodnino. Obenem se upokojencu obračunajo tudi prispevki in posebne dajatve, ki jih delno pokrivajo delodajalci. Od zaslužka se upokojencem odšteje dobrih 6 odstotkov za zdravstveno zavarovanje in odstotek za dolgotrajno oskrbo.

Če upokojenec z delom zasluži 1000 evrov bruto, mu država od izplačila odšteje dobrih 70 evrov. Obveznosti delodajalca pa znašajo nekaj manj kot 350 evrov in pavšal, kar na koncu nanese nekaj manj kot 420 evrov dajatev na 1000 evrov bruto dohodka (izvzeta je še dohodnina).

Spletno uredništvo Naša Dolenjska