Nezakoniti objekti na obali: Razburjenje in odložena plačila

Sklad kmetijskih zemljišč je oktobra pričel pošiljati položnice za uporabnino domnevno nezakonitih objektov na državnih zemljiščih. Skoraj polovica teh objektov se nahaja v obalnih občinah, kjer je ukrep povzročil največ razburjenja. Zaradi pritiska javnosti in prihajajočih volitev je sklad odložil izterjavo plačil, čeprav so nekateri že poravnali obveznosti.

Do 1. decembra je sklad prejel 368.820,29 evra plačil, a vprašanje vračila plačil ostaja odprto.

Sporni objekti: pregled in odzivi

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki upravlja z državnimi zemljišči, je identificiral 3489 objektov, ki stojijo na zemljiščih brez ustreznega pogodbenega razmerja. Ti objekti, ki vključujejo različne strukture, od kmetijskih in stanovanjskih do poslovnih in rekreacijskih, niso prinesli primernega nadomestila za uporabo državne lastnine.

Oktobrsko pošiljanje položnic za plačilo uporabnine je v 165 občinah povzročilo val nezadovoljstva. Več kot 2721 računov v skupni vrednosti približno 1,8 milijona evrov je bilo poslanih, kar je sprožilo revolt, zlasti na Obali, kjer je največ teh objektov. Več kot petsto uporabnikov se je na izračun pritožilo, kar je pritegnilo pozornost politikov, vključno s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ki prihaja z Obale.

Odložitev plačil in prihodnje usmeritve

Na zahtevo politike je sklad odložil plačila do povolilnega obdobja, kar je razjezilo mnoge, predvsem tiste, ki so plačila že izvedli. Rok za plačilo je bil podaljšan do 1. junija 2026. Do takrat si sklad prizadeva urediti razmerja z uporabniki zemljišč. Po tem datumu bo pripravljen celovit pregled stanja in sklad bo sledil novim usmeritvam sveta sklada.

Odločitev o zamrznitvi projekta je posledica pritiska javnosti in političnih interesov, saj pred volitvami ni modro vznemirjati volilcev. Kljub temu sklad ne namerava ustaviti projekta in si prizadeva za ureditev razmerij z uporabniki nepremičnin.

Veliki dolžniki in vprašanje vračila plačil

Med uporabniki, ki bi morali poravnati visoke zneske, je enajst takih, ki bi morali plačati več kot 10.000 evrov, vendar do sedaj niso poravnali niti centa. Gre za objekte, kot so parkirišča, stanovanjske hiše in obrtne delavnice. Sklad ni razkril natančnih lokacij teh objektov niti podrobnosti o dolgovih, vendar je potrdil, da so nekatere račune že stornirali zaradi neurejenega lastništva.

Vprašanje vračila plačil ostaja odprto. Tisti, ki so uporabnino že plačali, se počutijo v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, ki plačila še niso izvedli ali jim tega morda sploh ne bo treba storiti. Poleg tega so zakupniki in najemniki, ki redno plačujejo uporabnino, v slabšem položaju, saj drugi uživajo korist brezplačne uporabe državnih zemljišč.

Sklad deluje od leta 1993, Računsko sodišče pa je že izvedlo več revizij sklada. Glede na trenutne razmere se postavlja vprašanje, ali je čas za novo revizijo.

Sklad se zaveda specifičnosti razmer na terenu in si prizadeva za individualne rešitve z uporabniki. Obstoječi uporabniki zemljišč imajo do 1. junija 2026 čas za ureditev pogodbenih razmerij, sklad pa bo po potrebi posamezne primere dodatno proučil.

Spletno uredništvo Naša Primorska