Zakaj vsi govorijo o 10. oktobru? En odstop bi lahko sprožil prve nadomestne parlamentarne volitve v zgodovini Slovenije, Resni.ca pa brez enega poslanca
Afera poslanca Resni.ce Borisa Mijiča je v zadnjih tednih odprla tudi vprašanje, ki ga večina volivcev sploh ne pozna. Zakaj predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović vztrajno omenja prav 10. oktober in zakaj je ta datum lahko odločilen za prihodnost poslanskega mandata?
Odgovor ni povezan z dogajanjem v sami aferi, temveč z določbami slovenske volilne zakonodaje. Če bi namreč poslanec odstopil pred iztekom šestih mesecev od začetka mandata državnega zbora, njegovega mesta ne bi avtomatično zasedel naslednji kandidat iste stranke. Namesto tega bi Slovenija prvič v zgodovini samostojne države dobila nadomestne parlamentarne volitve.
Zakaj je pomemben prav 10. oktober?
Aktualni sklic državnega zbora je mandat začel 10. aprila letos. Zakon določa posebno ureditev za prvih šest mesecev mandata.
Če poslanec odstopi pred iztekom tega obdobja, se sproži povsem drugačen postopek kot pozneje.
Po 10. oktobru je postopek precej enostavnejši – mandat samodejno prevzame naslednji kandidat iste stranke, ki je na parlamentarnih volitvah dosegel najboljši rezultat med neizvoljenimi kandidati.
Pred tem datumom pa zakon predvideva povsem drugačno rešitev.
Kaj bi se zgodilo, če bi Mijič odstopil zdaj?
Če bi Boris Mijič odstopil pred 10. oktobrom, Resni.ca njegovega mandata ne bi mogla preprosto nadomestiti z naslednjim kandidatom.
Predsednica republike bi morala razpisati nadomestne volitve, na katerih bi se za en sam poslanski mandat ponovno potegovale politične stranke in liste.
V primeru Mijiča bi glasovanje potekalo v celotni volilni enoti Ptuj, kamor sodi tudi volilni okraj Gornja Radgona, kjer je bil izvoljen.
Nadomestnih volitev Slovenija še ni doživela
Čeprav zakon takšno možnost predvideva že vrsto let, do nadomestnih parlamentarnih volitev v Sloveniji doslej še ni prišlo.
Prav zato bi šlo za precedens. Poleg parlamentarnih strank bi lahko kandidirale tudi nove politične liste ali stranke, ki na zadnjih parlamentarnih volitvah sploh niso sodelovale.
Za razliko od rednih parlamentarnih volitev bi šlo za večinski sistem. Poslanski mandat bi osvojil kandidat, ki bi prejel največ glasov, brez proporcionalne delitve mandatov in brez upoštevanja volilnega praga.
Zakaj Resni.ca vztraja pri petih poslancih?
Prav zaradi tega predsednik Resni.ce Zoran Stevanović poudarja, da želi stranka mandat končati s petimi poslanci.
Če bi Mijič odstopil pred 10. oktobrom, bi obstajalo realno tveganje, da bi na nadomestnih volitvah mandat osvojila katera druga politična stranka.
Po izteku šestmesečnega obdobja pa tega tveganja ne bo več, saj bo morebitni odstop pomenil zgolj zamenjavo poslanca z naslednjim kandidatom Resni.ce.
Kaj pa, če Mijič ne odstopi?
To pa je povsem drugo vprašanje.
Zakon o poslancih določa, da poslancu mandat preneha tudi, če je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Do takšne odločitve pa lahko mine precej časa, zato ostaja trenutno najpomembnejši datum prav 10. oktober.
Datum, ki lahko odloči več kot en poslanski mandat
Če se do 10. oktobra položaj poslanca Borisa Mijiča ne bo spremenil, bo možnost prvih nadomestnih parlamentarnih volitev v zgodovini Slovenije praktično izginila. Morebitni poznejši odstop bi pomenil le zamenjavo poslanca z drugim kandidatom iste stranke.
Prav zato zadnje tedne toliko pozornosti ni usmerjene le v očitke proti poslancu Resni.ce, temveč tudi v koledar. V tem primeru bi namreč lahko en sam datum odločal o tem, ali bi Slovenija prvič po osamosvojitvi dobila nadomestne parlamentarne volitve ali pa bo poslanski mandat ostal v rokah iste politične stranke.
Spletno uredništvo
