Sekcijsko merjenje prihaja na slovenske avtoceste: Preverite, kje bodo merili in kdaj se začne

Po skoraj devetih letih napovedi bo na slovenskih avtocestah vendarle zaživelo redno sekcijsko merjenje hitrosti. Sistem naj bi začel delovati še septembra, tri od štirih predvidenih merilnih sekcij pa so že dobile zeleno luč Urada za meroslovje. Vozniki bodo morali biti posebej pozorni na primorski, gorenjski, dolenjski in pozneje tudi štajerski avtocesti. Toda sekcijsko merjenje se precej razlikuje od klasičnega radarja: ne bo pomembno, kako hitro boste vozili samo mimo kamere, temveč koliko časa boste potrebovali za celoten nadzorovani odsek.

Slovenski vozniki sekcijsko merjenje že dolgo poznajo iz tujine, predvsem iz Avstrije in Italije, kjer je takšen način nadzora hitrosti nekaj povsem običajnega. Tudi pri nas smo ga pred leti že preizkušali, toda vzpostavljanje stalnega sistema se je zaradi različnih tehničnih, pravnih in organizacijskih zapletov vleklo skoraj desetletje. Zdaj je projekt tik pred dejanskim začetkom, saj je Urad za meroslovje že uspešno overil tri od štirih predvidenih sekcij. Natančnega datuma, ko bo policija sistem vključila in bodo meritve postale podlaga za sankcioniranje voznikov, pristojni še niso objavili, po trenutno dostopnih informacijah pa naj bi se to zgodilo še septembra.

Za voznike bo sprememba pomembna predvsem zato, ker običajna taktika zaviranja pred radarjem pri novem sistemu ne bo več učinkovita. Kamera bo vozilo zaznala na začetku odseka, druga ob njegovem koncu, sistem pa bo iz časa, ki ga bo voznik potreboval za določeno razdaljo, izračunal njegovo povprečno hitrost.

Kje bodo merili? Štirje odseki po Sloveniji

Sekcijsko merjenje je predvideno na štirih avtocestnih odsekih.

Na primorski avtocesti bo sistem nadzoroval odsek Logatec–Vrhnika v smeri proti Ljubljani, na gorenjski avtocesti odsek Brod–Vodice v smeri proti Kranju, na dolenjski avtocesti pa Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri proti Novemu mestu. Četrta lokacija je na štajerski avtocesti, kjer je za sekcijsko merjenje predviden odsek Podmilj–Ločica v smeri proti Mariboru.

Pri prvih treh odsekih je Urad za meroslovje postopke že zaključil in sistemi so dobili zeleno luč. Na štajerskem odseku Podmilj–Ločica bo treba še nekoliko počakati, saj bo zaradi naknadnih sprememb naročnika overitev izvedena pozneje. To pomeni, da vse štiri lokacije najverjetneje ne bodo začele delovati hkrati. Za voznike so zato trenutno najpomembnejši prvi trije odseki – prav tam je sistem najbližje dejanskemu začetku merjenja.

Zaviranje tik pred kamero ne bo več pomagalo

Bistvena razlika med klasičnim radarjem in sekcijskim merjenjem je v načinu ugotavljanja hitrosti. Klasični radar izmeri hitrost vozila na določeni točki, zato vsi poznamo prizore, ko voznik pred radarjem nenadoma zavre, nekaj sto metrov pozneje pa ponovno pospeši. Pri sekcijskem merjenju takšno ravnanje nima pravega smisla, saj sistem ne bo meril hitrosti samo v trenutku, ko avtomobil zapelje mimo kamere.

Prva kamera bo zabeležila vozilo in čas njegovega vstopa na nadzorovani odsek, druga pa isto vozilo in čas izstopa. Ker je razdalja med obema merilnima točkama natančno znana, lahko sistem iz časa vožnje izračuna povprečno hitrost na celotnem odseku. Če bo ta po upoštevanju predpisanih meroslovnih pravil višja od dovoljene, bo lahko ugotovljena kršitev. Zato vozniku, ki bo večji del odseka vozil občutno prehitro, tik pred zadnjo kamero ne bo pomagalo sunkovito zaviranje – njegova vožnja po celotni sekciji bo že določila povprečje.

Ni treba voziti ves čas z enako hitrostjo

Sekcijsko merjenje seveda ne pomeni, da mora voznik od prve do druge kamere ves čas vzdrževati popolnoma enako hitrost. V realnem prometu je to praktično nemogoče: vozniki prehitevajo, zavirajo, pospešujejo in se prilagajajo prometnim razmeram. Sistem zato spremlja povprečje na celotni merjeni razdalji, ne vsakega posameznega trenutka vožnje.

Pri tem pa velja pomembno opozorilo. Povprečna hitrost, nižja od omejitve, vozniku ne daje dovoljenja, da bi na delu odseka vozil hitreje od dovoljene hitrosti. Če bi denimo takšno prekoračitev zaznal klasični policijski radar ali druga oblika nadzora, lahko voznik zanjo še vedno odgovarja. Sekcijsko merjenje namreč ne bo nadomestilo drugih oblik nadzora prometa, ampak jih bo dopolnjevalo.

Kaj se zgodi, ko so na odseku cestna dela?

Ena zanimivejših posebnosti sistema, ki ga uvajamo v Sloveniji, je povezana s cestnimi deli in začasnimi omejitvami hitrosti. Kot je sistem trenutno zasnovan, sekcijsko merjenje ne bo delovalo v obdobjih, ko bo zaradi del oziroma drugih razlogov na delu nadzorovane sekcije veljala drugačna začasna omejitev hitrosti. Razlog ni v tem, da tehnologija česa takšnega ne bi omogočala, temveč v načinu, kako je slovenski sistem postavljen in meroslovno overjen.

Za pravilno sekcijsko merjenje mora na merjeni razdalji veljati enotna omejitev. Če bi denimo na večjem delu odseka veljala omejitev 100 kilometrov na uro, zaradi gradbišča pa bi bila na določenem delu znižana na 80 ali 60 kilometrov na uro, takšne sekcije ni mogoče preprosto obravnavati, kot da zanjo ves čas velja ista omejitev. Za drugačen sistem bi bilo treba odsek razdeliti na več merilnih sekcij oziroma zagotoviti dodatno opremo in ustrezne overitve.

Toda tu je za voznike pomembna ena stvar: če sekcijsko merjenje zaradi cestnih del ni aktivno, to nikakor ne pomeni, da začasna omejitev hitrosti ne velja. Policija lahko hitrost še vedno nadzira na druge načine, voznik pa mora upoštevati postavljeno prometno signalizacijo.

Zaplet tudi pri elektronskih omejitvah hitrosti

Podobno vprašanje se pojavlja pri elektronskih prometnih tablah, s katerimi Dars zaradi gostega prometa, nesreč, slabega vremena ali drugih nevarnosti začasno znižuje dovoljeno hitrost.

Tehnološko sekcijsko merjenje in spremenljive omejitve nista nezdružljiva – v nekaterih državah sistema delujeta skupaj in se nadzor prilagaja trenutno veljavni omejitvi. Slovenski sistem pa za zdaj ni zastavljen tako.

To lahko ob začetku delovanja povzroči tudi nekaj zmede, zato bo za voznike najvarnejše zelo preprosto pravilo: ne glede na to, ali je sekcijsko merjenje v določenem trenutku aktivno ali ne, velja omejitev, ki jo kaže prometna signalizacija. Sekcijske kamere niso edini način nadzora hitrosti, zato se na domnevno izključen sistem ne gre zanašati.

Zakaj sekcijsko merjenje sploh uvajajo?

Glavni namen takšnega sistema ni samo lovljenje prehitrih voznikov. Pri klasičnih radarjih se pogosto pojavlja značilen vzorec vožnje: voznik pred merilnim mestom sunkovito zavre, po njem pa ponovno pospeši. Zaradi velikih razlik v hitrostih lahko nastajajo dodatna zaviranja in tako imenovani fantomski zastoji, predvsem na bolj obremenjenih avtocestnih odsekih.

Sekcijsko merjenje voznika spodbuja, da dovoljeno oziroma primerno hitrost vzdržuje na daljši razdalji. Dars takšne sisteme zato uvršča med ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, saj naj bi bolj enakomerne hitrosti zmanjšale število nevarnih situacij in hudih prometnih nesreč. V tujini je takšen način nadzora že dolgo uveljavljen predvsem na odsekih, kjer želijo doseči bolj umirjeno in enakomerno vožnjo.

Od prvih načrtov do začetka je minilo skoraj devet let

Prihod sekcijskega merjenja je zanimiv tudi zaradi nenavadno dolge zgodovine projekta. Slovenija je takšen sistem preizkušala že pred leti, nato pa se je njegovo stalno uvajanje zapletalo. Med drugim se je pojavljalo vprašanje, kako bo policija obdelala bistveno večje število zaznanih kršitev. Dnevnik navaja, da je policija že leta 2018 opozarjala, da bi prvotno načrtovani sistem lahko pomenil najmanj okoli 30.000 dodatnih prekrškovnih postopkov na leto, kar bi bilo ob takratnem načinu njihove obdelave težko obvladljivo.

Skozi leta se je projekt tudi precej zmanjšal. Sprva je bilo predvideno sekcijsko merjenje na enajstih odsekih, sedanji sistem pa zajema štiri. Po številnih napovedih, spremembah in zamikih je zdaj tehnični del na treh lokacijah vendarle zaključen do točke, ko so sistemi prestali meroslovno overitev.

Kdaj bodo kamere dejansko začele meriti?

To je trenutno najpomembnejše vprašanje, na katerega dokončnega odgovora še ni. Natančen datum začetka sekcijskega merjenja za zdaj ni javno objavljen, po zadnjih informacijah pa naj bi sistem začel delovati še septembra. Pred dejanskim začetkom naj bi pristojni javnosti predstavili tudi dodatne podrobnosti njegovega delovanja.

Za tri odseke je ključni korak že opravljen: Logatec–Vrhnika proti Ljubljani, Brod–Vodice proti Kranju ter Grosuplje–Ivančna Gorica proti Novemu mestu so meroslovno že potrjeni. Četrti odsek Podmilj–Ločica proti Mariboru bo na vrsto prišel pozneje.

Po skoraj devetih letih napovedi so tako sekcijske kamere tik pred tem, da postanejo del vsakdanje vožnje po slovenskih avtocestah. Za voznike se s tem spreminja predvsem ena navada: ne bo več dovolj vedeti, kje stoji radar, pred njim zmanjšati hitrost in nato znova pospešiti. Ko bo sistem vključen, bo štel celoten čas vožnje med dvema merilnima točkama.

In zato si je pred začetkom vredno zapomniti predvsem tri odseke, kjer je sistem že pripravljen: Logatec–Vrhnika, Brod–Vodice in Grosuplje–Ivančna Gorica. Četrti, Podmilj–Ločica, bo sledil pozneje.

Spletno uredništvo