Na izredni seji Državnega zbora, ki je potekala 18. septembra 2025 v Ljubljani, so poslanci potrdili več zakonov, med drugim tudi pokojninsko reformo, ki jo je pripravila vlada. Reforma je bila sprejeta z 49 glasovi za in enim proti, vendar del sindikatov že napoveduje zbiranje podpisov za referendum, saj menijo, da spremembe prinašajo nepravičen izračun pokojnin in poznejše upokojevanje.
Reforma prinaša zviševanje zahtevane upokojitvene starosti, ki bo od leta 2028 naprej postopno naraščala za tri mesece letno. Tako bo do leta 2035 upokojitvena starost za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Prav tako se zvišuje odmerni odstotek za izračun pokojnine, ki bo pri 40 letih delovne dobe znašal 70 odstotkov, z dodatnim delom po 40 letih pa bo še mogoče zvišati ta odstotek.
Usklajevanje pokojnin in dodatki
S spremembo zakonodaje se spreminja tudi način usklajevanja pokojnin. V prihodnjih desetih letih se bodo pokojnine usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, kasneje pa bo to razmerje postopno prešlo na 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti plač.
Novela prinaša tudi določbe o letnem dodatku po progresivni lestvici in uvaja pravico do zimskega dodatka, ki bo izplačan vsem upokojencem že letos.
Reakcije na reformo
Koalicijski poslanci so med razpravo poudarjali pomen socialnega dialoga in nujnost sprememb zaradi družbenih okoliščin. Ključni cilji reforme so po njihovem mnenju dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost.
V opoziciji pa so kljub pohvali nekaterih elementov, kot je višanje odmernega odstotka, opozorili na potencialno nadaljnje slabšanje položaja upokojencev in neizpolnjene koalicijske zaveze glede dviga pokojnin nad prag tveganja revščine.
Kljub podpori nekaterih organizacij, ki so sodelovale v socialnem dialogu, del predstavnikov združenih v Delavsko koalicijo ostro nasprotuje reformi. V primeru sprejetja zakona so napovedali zbiranje podpisov za referendum, saj menijo, da predlagane spremembe gredo “izrazito v škodo delavstva in upokojencev”.
Drugi sprejeti zakoni
Novela zakona o urejanju prostora
Državni zbor je potrdil tudi novelo zakona o urejanju prostora. Med glavnimi novostmi so hitrejše spremembe prostorskih načrtov, ki jih bo mogoče pripraviti v enem do dveh letih. Novela vključuje tudi omejitev časovnice za izdajo mnenj nosilcev urejanja prostora na 30 dni in ciljne spremembe prostorskih načrtov na podlagi izkušenj iz sanacij po poplavah avgusta 2023.
Novela gradbenega zakona
Sprejeta je bila tudi novela gradbenega zakona, ki pospešuje postopke izdaje gradbenih dovoljenj in uvaja novosti glede legalizacije starejših stavb. Med drugim predvideva izdajo gradbenega dovoljenja v 60 dneh in uvedbo pozitivne pravne domneve v primeru molka mnenjedajalca.
Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji
Poslanci so podprli tudi novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki uvaja štipendije za delo v policiji in triletno preverjanje strokovnega znanja policistov. Med drugim zakon vrača izraz “komandir” policijske postaje in določa Generalni policijski upravi nalogo prevoznika za helikoptersko nujno medicinsko pomoč.
Spletno uredništvo
