Digitalna zasvojenost: Glavni krivec za težave mladih
Digitalna zasvojenost, stres, težave s spanjem in nizka samopodoba so med najpogostejšimi težavami, s katerimi se soočajo mladi med 15. in 30. letom. To je na konferenci Povezani za zdravje poudaril Tom Štrus iz Društva študentov psihologije Slovenije. Anketa, ki je zajela 1362 mladih, je pokazala, da le 82 udeležencev ni poročalo o večjih težavah.
Najbolj pogosto so to poročali mlajši moški, medtem ko so ženske pogosteje izpostavile digitalno zasvojenost, nizko samopodobo in težave s spanjem.
Razlike med spoloma in starostnimi skupinami
Po navedbah Ines Likar iz Mladinskega združenja za promocijo zdravja, je več kot polovica mladih žensk navedla kronični stres, v primerjavi s četrtino moških. Prekomerna uporaba digitalnih tehnologij je bila izpostavljena pri skoraj vsaki mladi ženski. Moški pa so pogosteje poročali o izgorelosti in kronični utrujenosti, pogosto povezani z delom.
Mladi med 15. in 17. letom starosti ne glede na spol pogosteje poročajo o digitalni zasvojenosti in težavah s spanjem, ki jih povezujejo s šolo in socialnimi pritiski. Medtem pa mladi med 25. in 30. letom pogosteje navajajo izgorelost in kronično utrujenost, povezano z delom. Vsem starostnim skupinam pa so skupne težave z duševnim zdravjem.
Rezultati in demografska razčlenitev raziskave
Anketa, ki sta jo izvedla Mladinsko združenje za promocijo zdravja in Društvo študentov psihologije Slovenije, je potekala med 19. in 31. marcem. Sodelovalo je 1362 mladih, starih od 15 do 30 let. Največ anketirancev je bilo starih od 15 do 17 let (793), najmanj pa od 21 do 24 let (92). V starostni skupini od 18 do 20 let je sodelovalo 378 mladih, v skupini od 25 do 30 let pa 99.
Konferenca Povezani za zdravje
Rezultate ankete so predstavili na konferenci Povezani za zdravje, ki jo organizira Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija. Namen konference je povezovanje mladih, odločevalcev in strokovnjakov za obravnavo ključnih izzivov na področju zdravja mladih. Med govorniki so bili tudi Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, Sanja Vuzem iz Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji in Urška Erklavec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Izsledki ankete kažejo na nujnost ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja mladih, še posebej žensk med 18. in 24. letom, ki so se izkazale za najbolj obremenjeno skupino. Spremljanje stresa pri moških pa kaže, da se ta s starostjo povečuje. Enakomerna razporeditev težav s spanjem po starostnih skupinah in regijah nakazuje na širši problem, ki ga je treba nasloviti.
