Madžarska je sredi junija naredila potezo, ki je odmevala po vsej Evropi. Parlament je sprejel ustavno spremembo, po kateri predsednik vlade funkcije ne bo mogel opravljati več kot osem let. Ukrep je bil ena ključnih predvolilnih obljub novega predsednika vlade Petra Magyarja in neposreden odgovor na dolgoletno vladavino Viktorja Orbána.
V Sloveniji podobne razprave ne potekajo na državni ravni, temveč predvsem v lokalni politiki. Medtem ko se predsedniki vlad menjajo, številni župani svoje občine vodijo že dve ali celo tri desetletja. Nekateri so v tem času svoje občine razvili v zgled uspešnega lokalnega okolja, drugi pa so se znašli pod plazom očitkov o klientelizmu, netransparentnem upravljanju in preveliki koncentraciji oblasti.
Vprašanje zato ostaja odprto: ali bi bilo tudi v Sloveniji smiselno omejiti število zaporednih županskih mandatov ali pa mora o tem še naprej odločati izključno volja volivcev?
V Sloveniji imamo župane, ki občine vodijo že skoraj tri desetletja
Slovenska zakonodaja zgornje meje za opravljanje funkcije župana ne določa. Če posameznik na vsakih lokalnih volitvah znova prejme podporo občanov, lahko občino vodi neomejeno dolgo.
Danes imamo več županov, ki so na položaju že več kot dvajset let, nekateri pa so v svojih občinah prisotni že skoraj tri desetletja. Njihovi zagovorniki poudarjajo, da ravno kontinuiteta omogoča uspešno izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, dolgoročno načrtovanje razvoja in dobro poznavanje lokalnega okolja.
Na drugi strani kritiki opozarjajo, da se z leti povečuje tveganje za nastanek zaprtih političnih omrežij, klientelizma ter pretesnega prepletanja politike, gospodarstva in osebnih interesov.
Poskus omejitve mandatov ni uspel
Prav zaradi teh pomislekov je Piratska stranka leta 2023 pripravila zakonodajno pobudo, s katero bi funkcijo župana omejili na največ dva zaporedna mandata.
Predlagatelji so menili, da bi takšna sprememba zmanjšala možnosti za koncentracijo oblasti, odprla prostor novim generacijam politikov ter zmanjšala tveganje za korupcijo in nepotizem na lokalni ravni.
Pobuda ni dobila zadostne politične podpore, zato zakonodaja ostaja nespremenjena.
Na potrebo po razmisleku o spremembah so opozorili tudi opazovalci Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki so po spremljanju slovenskih lokalnih volitev leta 2022 izpostavili podatek, da je v kar 51 občinah kandidiral le en kandidat za župana. Opozorili so tudi, da slovenski sistem otežuje menjavo dolgoletnih županov in s tem zmanjšuje možnosti za vstop mlajših generacij v lokalno politiko.
Kontinuiteta ali nevarnost koncentracije oblasti?
Strokovnjak za lokalno samoupravo dr. Miro Haček opozarja, da vprašanje ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled.
Po njegovem mnenju bi bila omejitev na zgolj dva štiriletna mandata lahko problematična predvsem zaradi dolgoročnih razvojnih projektov, ki pogosto trajajo bistveno dlje od osmih let.
Haček zato meni, da bi bilo smiselneje razmišljati tudi o drugačni dolžini mandatov, na primer šestletnem, kar bi omogočilo večjo kontinuiteto razvoja.
Ob tem opozarja še na eno možno posledico omejevanja mandatov – pojav tako imenovanih “slamnatih županov”. Aktualni župan bi po izteku mandatov lahko podprl svojega naslednika, ta pa bi ga nato imenoval za podžupana, kar bi pomenilo, da bi dejanska moč ostala v rokah iste osebe, formalna odgovornost pa bi prešla na nekoga drugega.
Po njegovem mnenju bi bilo zato treba o morebitnih spremembah razmišljati celovito, ne zgolj z omejitvijo mandatov.
Franc Čebulj: Ključ ni število mandatov, ampak poštenje
Povsem drugače na vprašanje gleda Franc Čebulj, ki občino Cerklje na Gorenjskem vodi že osmi mandat.
Po njegovem mnenju imajo zadnjo besedo vedno volivci, ki na vsakih volitvah ocenijo delo župana.
Izpostavlja tudi pomembno prednost dolgoletnega opravljanja funkcije.
»Sam sem se že zelo kmalu zavedel, da v občini ne smemo dopustiti razrasta klientelizma, in zato, ker sem kot župan to dal vedeti takoj, s tem tudi danes v Cerkljah nimamo težav. Je pa res, da je bilo, sploh na začetku, veliko teh poskusov. Nekaj jih je tudi še danes, a ne toliko, da bi bilo vredno omembe. V teh zadevah je od župana do župana odvisno, ali bo delal v lastnem interesu ali interesu občine.«
Čebulj poudarja, da uspešnost občine temelji predvsem na dobri občinski upravi in zaupanju med občani ter vodstvom občine, ne pa na številu mandatov.
Matija Kovač: Sveže ideje so za razvoj pomembne
Celjski župan Matija Kovač, ki zaključuje svoj prvi mandat, opozarja, da se očitki o neizkušenosti novih kandidatov pogosto pretiravajo.
»Kritika novih kandidatov glede izkušenj je pogosto neupravičena, napihnjena. Sistem je javen, procesi so javni, sam sem recimo v dveh mandatih kot občinski svetnik dokaj dobro spoznal sistem. Seveda je poznavanje konkretnih zadev in terena prednost, ampak te stvari lahko, če si se sposoben hitro učiti, osvojiš v nekem doglednem času, sploh ob predpostavki profesionalnega odnosa zaposlenih v upravi.«
Po njegovem mnenju bi bilo smiselno razmisliti o omejitvi na tri mandate, hkrati pa tudi o drugačni dolžini mandata.
Kovač meni, da rednejše menjavanje vodstva občin prinaša nove ideje, drugačne razvojne prioritete in zmanjšuje nevarnost politične ter vsebinske izčrpanosti.
Matjaž Švagan: Problem ni dolžina mandata, ampak človek
Eden najdlje trajajočih slovenskih županov, Matjaž Švagan iz Zagorja ob Savi, pa poudarja, da nevarnost ni v številu mandatov.
»Ne more biti problem dolgoletno županovanje, ampak je lahko problem karakter posameznika. Nevarnosti, ki jih omenjate, se lahko pojavijo v prvem, drugem ali desetem mandatu. Ali pa se ne. Kot rečeno, odvisno je od posameznika, njegovih načel, moralnih vrednot in poštenja.«
Po njegovem mnenju morajo imeti odločilno besedo volivci, ki na vsakih volitvah presodijo, ali je župan upravičil njihovo zaupanje.
Evropa nima enotnega odgovora
Tudi evropske države nimajo enotne ureditve.
Ponekod število mandatov sploh ni omejeno, drugod pa veljajo različne omejitve ali bistveno daljši mandati županov. V Nemčiji, kjer velja ena najbolj razvitih oblik lokalne samouprave, mandati trajajo od štiri do devet let, odvisno od posamezne zvezne dežele.
Prav zato med strokovnjaki ni enotnega odgovora, ali je dolgotrajno opravljanje funkcije samo po sebi problematično ali pa je bistveno predvsem vprašanje nadzora, transparentnosti in osebne integritete posameznika.
📊 Županski mandati v Sloveniji
mandat župana traja 4 leta,
zakon ne omejuje števila mandatov,
Slovenija ima 212 občin,
na lokalnih volitvah leta 2022 je bilo v 51 občinah le en kandidat za župana,
pobuda za omejitev mandatov na dva zaporedna mandata za zdaj ni bila sprejeta.
Med demokracijo in kontinuiteto
Razprava o omejevanju županskih mandatov zato presega vprašanje števila let na oblasti. Gre predvsem za iskanje ravnotežja med pravico občanov, da znova izvolijo človeka, ki mu zaupajo, ter potrebo po preprečevanju prevelike koncentracije moči in odpiranju prostora novim generacijam politikov.
Nekateri v dolgoletnih županih vidijo jamstvo za stabilen razvoj občine, drugi opozarjajo, da vsaka oblast sčasoma potrebuje sveže ideje in nov pogled. Končnega odgovora za zdaj ni. Ostaja pa dejstvo, da se bo Slovenija ob vsakih lokalnih volitvah znova vračala k istemu vprašanju: ali naj o “večnih” županih še naprej odločajo izključno volivci ali pa je napočil čas za zakonske omejitve njihovih mandatov?
Spletno uredništvo
