DružbaPolitikaSlovenija

Pravosodna reforma: Kaj prinaša združitev sodišč v Sloveniji?

Parlamentarni odbor za pravosodje je začel razpravo o svežnju zakonodajnih sprememb, ki vključujejo združitev okrajnih in okrožnih sodišč. Reforma predvideva optimizacijo sodne mreže in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika ter tožilca. Po predlogu bodo vsi prvostopenjski sodniki okrožni, okrajna sodišča pa bodo ukinjena. Pravosodna ministrica Andreja Katič zagotavlja, da bodo lokacije sodišč ostale nespremenjene.

Na mizi odbora za pravosodje so štiri predlogi novel zakonov, ki obsegajo zakon o sodiščih, sodnikih, sodnem svetu in zakon o tožilstvu, dodatno pa obravnavajo tudi predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Te reforme ciljajo na skrajšanje sodnih postopkov in vzpostavitev okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč na prvi stopnji. V Sloveniji je trenutno 44 okrajnih sodišč, na mnogih delujejo le trije ali manj sodnikov. Ministrica poudarja, da bodo dosedanja okrajna sodišča postala zunanje enote okrožnih sodišč.

Uvedba enovitega sodnika in tožilca

Ena izmed pomembnih novosti je uvedba enovitega sodnika in tožilca. Prvostopenjski sodniki bodo vsi okrožni, s čimer se povečuje odgovornost predsednika sodišča za enakomerno obremenjenost sodnikov in pravočasno reševanje zadev. Predsedniki sodišč bodo imeli največ dva petletna mandata, medtem ko bo predsednika vrhovnega sodišča še naprej volil državni zbor, razen če bodo kandidat že opravljali sodniško službo.

Sodni svet: Reforma ne odpravlja neenakomerne obremenitve

Sodni svet podpira potrebo po reformi, vendar opozarja na nevarnosti obsežne reorganizacije, ki bi lahko povzročila dodatne zaostanke na sodiščih. Reforma ne odpravlja ključnega problema neenakomerne obremenjenosti sodnikov. Sodni svet predlaga mobilnost sodnikov med sodnimi okrožji, ki bi bila finančno ovrednotena z dodatki k osnovni plači. Prav tako zaznava poskus zoževanja njegove diskrecijske pravice pri izbiri kandidatov za sodnike.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja poziva k poglobljeni presoji predlaganih rešitev, glede na daljnosežne posledice reforme. Koalicija je že vložila vrsto dopolnil na podlagi mnenja zakonodajnopravne službe. Novosti naj bi začele veljati v začetku leta 2027.

 

Spletno uredništvo

 

Povezane objave

Back to top button