Osnovna obzirnost izginja: Starejši stoje na ljubljanskih avtobusih

Na ljubljanskih mestnih avtobusih so sedeži označeni za starejše, invalide, nosečnice in druge, ki težje stojijo. Vendar, ali se to upošteva v praksi? Redna uporabnica javnega prevoza opaža, da starejši pogosto stojijo, medtem ko mlajši sedijo na teh sedežih. Takšne prizore je mogoče pogosto videti na mestnih avtobusih, kjer so sedeži v prvem delu avtobusa, jasno označeni kot prednostni, pogosto zasedeni z mlajšimi potniki.

“Nekateri potniki gledajo v svoje telefone, drugi skozi okno, kot da ne opazijo starejših, ki se z naporom držijo za ročaje, da ne izgubijo ravnotežja,” je ogorčeno povedala bralka. Pogosto starejši neradi prosijo za sedež, ker menijo, da bi morala biti ta gesta samoumevna. “Ali smo res prišli do točke, kjer morajo starejši ljudje mladim pojasnjevati, da težje stojijo in imajo pravico do teh sedežev?” se sprašuje Ljubljančanka. Čudi se, kaj danes mlade sploh učijo v šolah, saj se zdi, da nekateri komaj dvignejo pogled s telefona, da bi pokazali osnovno obzirnost do starejših. Žalosti jo tudi, da večina drugih potnikov na avtobusu ne reagira, ko sedeže, namenjene upokojencem, zasedejo šolarji.

Javni prevoz naj bi bil prostor spoštovanja in osnovnega bontona med potniki. A vse pogosteje se zdi, da se te osnove rušijo.

Potniški bonton na preizkušnji

V mestnih avtobusih se vsak dan srečujejo različne generacije: dijaki, študenti, zaposleni in upokojenci. Bralka poudarja, da seveda ni pošteno vseh mladih metati v isti koš. Na srečo še vedno obstajajo takšni, ki brez pomisleka vstanejo in odstopijo sedež starejšim. Vendar pa številni primeri popolne brezbrižnosti ustvarjajo občutek, da se osnovna kultura obnašanja v javnem prostoru izgublja.

Vsakodnevni prizori na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) kažejo, da so na sedežih, posebej označenih za starejše in invalide, pogosto mlajši potniki. “Ko vstopim, na teh sedežih običajno že sedijo šolarji, ki igrajo igrice na telefonih. Tudi ko v polnem avtobusu stojim poleg teh sedežev, se mlajši ne premaknejo,” je pripomnila bralka.

Sedeži za starejše in potnike z omejeno mobilnostjo na avtobusih so tam z namenom. Niso le udobje, ampak dejanska potreba za posebno skupino potnikov. Ti sedeži so ob strani pri oknu jasno označeni z obvestilom. Vendar pa se zdi, da se ta pravila vse pogosteje kršijo, kar kaže na širši problem pomanjkanja osnovnega spoštovanja in bontona v javnem prevozu.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana