V zadnjih štirih mesecih se je v novomeški bolnišnici razkril škandal, ki je pretresel zdravstveni sektor. Gregor Kavčič, vodja ortopedije, je namreč preusmeril kar 150 pacientov iz bolnišnice v svojo zasebno ambulanto na Otočcu. Ena od pacientk, ki je bila ogorčena nad dogajanjem, je o sumljivih dogajanjih obvestila vodstvo bolnišnice. Trdila je, da jo Kavčičevi ljudje kontaktirajo in ji ponujajo hitrejšo operacijo kolka v zasebni ustanovi.
Po poročanju 24ur naj bi neuradno imel Gregor Kavčič dovoljenje za eno uro in pol dela na teden pri zasebniku, a naj bi operiral tudi po osem pacientov dnevno.
Sumljivi postopki in dolge čakalne vrste
Vodstvo bolnišnice je, ob pregledu Kavčičevih praks, odkrilo, da so k njemu preusmerjali paciente z lažjimi poškodbami, pri katerih ni pričakovati resnih zapletov. To dejanje je škodovalo predvsem pacientom, ki so čakali na bolj zahtevne posege.
Vodstvo bolnišnice meni, da je Kavčič umetno ustvarjal dolge čakalne vrste, da bi paciente lažje preusmerjal k zasebniku, kjer so bile čakalne dobe najdaljše. Sistem dvojnih napotnic in podvojenih čakalnih vrst je bil zaznan, kar je Kavčiču omogočalo manipulacijo s pacienti. Po prečiščevanju je seznam čakajočih upadel iz 1200 na 800 pacientov.
Pravna mnenja in obramba
Katarina Drenik, pomočnica direktorice za pravne zadeve v bolnišnici Novo mesto, je poudarila, da so v čakalnih vrstah tudi pacienti, ki sploh ne potrebujejo operacij, kar daje občutek daljše čakalne dobe. Kljub temu v zasebni kliniki kritike zavračajo, saj trdijo, da je Kavčič ravnal v skladu z zakonom, ki zahteva, da zdravnik pacientu pove, kje lahko hitreje pride do zdravstvene storitve.
Kavčičev odvetnik trdi, da so očitki neutemeljeni in da je dr. Kavčič želel pomagati čim več ljudem. Prav tako meni, da gre za povračilne ukrepe zaradi Kavčičevega zavzemanja za boljše plačilo medicinskih sester.
Pretekle težave z zakonom
Kavčič je že bil obsojen na tri leta zapora zaradi prejemanja podkupnine, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo in kazenski pregon je zastaral. Kljub pretekli sodbi, je Kavčič trdil, da so trenutni očitki neresnični in da je opravil več operacij kolka in kolena kot katerikoli drugi operater v državi. Operiral naj bi izven delovnega časa, za zasebno prakso pa naj bi imel soglasje.
Stališče ministrstva za zdravje
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, Jasna Humar, je izrazila zaupanje v izvedeni nadzor v Bolnišnici Novo mesto, zavrnila pomisleke o verodostojnosti ugotovitev in poudarila, da so bili nadzori izvedeni s strani strokovnjakov. Humarjeva je dodala, da ministrstvo nima dostopa do osebnih podatkov pacientov, zato je odgovornost za upravljanje čakalnih dob in preprečevanje nepravilnosti na posameznih izvajalcih. Njeno mnenje je, da je bil problem v Novem mestu obravnavan korektno, kar je pripeljalo do sedanjih ugotovitev.
Odhod dr. Kavčiča naj bi po pričakovanjih prispeval k realnejšim čakalnim vrstam, saj so bile zaznane lažne liste pacientov, ki so bili že operirani drugje, a še vedno na čakalnih listah.
Odločen odziv predsednika vlade
Razkritja so sprožila hiter in odločen odziv vlade. Predsednik vlade dr. Robert Golob je jasno obsodil prakso izčrpavanja javnega zdravstvenega sistema in poudaril, da novela Zakona o zdravstveni dejavnosti omogoča razkritje in preprečevanje takšnih praks. Ta zakon prvič natančno razmejuje med javnim in zasebnim delovanjem zdravnikov ter uvaja nadzor nad njihovimi zaposlitvenimi statusi. Golob je izpostavil, da je cilj vlade vzpostaviti etičen zdravstveni sistem, kjer je pacient na prvem mestu.
Krepitev javnega zdravstva je bila in ostaja ena ključnih prioritet te vlade. To je obljuba, ki smo jo dali ljudem.
Ugotovitve izrednega strokovnega nadzora v Splošni bolnišnici Novo mesto razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema na način, ki ni le finančno škodljiv, temveč grobo izkorišča ranljivost in zaupanje bolnikov v javni zdravstveni sistem.
Ostro obsojam moralno zavržne prakse posameznikov, ki mečejo slabo luč na zdravnice, zdravnike in zdravstveno osebje, ki svoje delo opravljajo predano in z visoko mero integritete.
Po sprejemu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti lahko takšne prakse končno prekinemo. Prvič: ta zakon jasno razmejuje javno od zasebnega zdravstva in končuje s škodljivimi dvojimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem. Drugič: omogoča boljšo preglednost nad tem, kje zdravniki opravljajo delo, kar je bilo ključno za razkritje te sprevržene prakse.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti pa postavlja temelje za pošten, pregleden in predvsem etičen zdravstveni sistem, kjer je na prvem mestu pacient in ne dobiček posameznika.
Javni zdravstveni sistem mora služiti skupnemu dobremu in ne pohlepu nekaterih posameznikov, ki na račun ranljivosti bolnikov kujejo svoj dobiček.
Prelomnica za slovensko zdravstvo
Primer Gregorja Kavčiča je več kot le razkritje nepravilnosti. Predstavlja prelomnico, ki zahteva temeljit premislek o mejah med javnim in zasebnim zdravstvom. Vlada je zdaj v položaju, da s pomočjo zakonodaje zaščiti paciente in obnovi zaupanje v javni zdravstveni sistem.
To je prvič po desetletjih, da nepravilnosti ne ostajajo skrite, temveč se razkrivajo in obravnavajo. Primer iz Novomeške bolnišnice je začetek nujne prenove, ki bo z jasnimi pravili in ničelno toleranco do zlorab omogočila vzpostavitev sistema, ki bo resnično služil ljudem.
Spletno uredništvo
