Ortodontska kriza: Kam z otroki, ko javno zdravstvo odpove

V svetu ortodontije se v Sloveniji že leta soočamo z resnimi težavami, ki se le še poglabljajo. Ko sem pred leti sedela na stolu pri ortodontu, je ta že takrat opozarjal, da koncesije v zdravstvu ne bodo prinesle nič dobrega. Danes so njegove besede postale realnost, saj se starši soočajo z izjemno dolgimi čakalnimi vrstami. Še posebej je to očitno, ko poskušajo pravočasno zagotoviti obravnavo pred otrokovim 16. letom, kar je pogoj za kritje stroškov prek zavarovalnice.

Težave v ortodontskem sistemu

Čakalne vrste so postale nočna mora za starše in otroke. V nekaterih primerih starši komaj ujamejo rok za prvi obisk ortodonta, kar omogoča brezplačno obravnavo. A tudi to ni zagotovilo, da bo zdravljenje potekalo nemoteno. Če ortodont zapusti delovno mesto, pacienti ostanejo v negotovosti. Iskanje novega ortodonta, ki bi prevzel primere, je kot iskanje igle v senu, saj se veliko ortodontov ne želi redno zaposliti v zdravstvenih domovih, temveč raje delajo pogodbeno.

Ko ortodont odide, se starši znajdejo pred dilemo: čakati, dokler zdravstveni dom ne najde novega ortodonta, ali tvegati in poskusiti srečo pri zasebniku, kar pogosto pomeni nove stroške. Tudi prenos napotnice k drugemu ortodontu lahko pomeni začetek čakanja od začetka.

“Problem, ki smo ga zaznali v zadnjem času, je, da novi ali nadomestni ortodonti ne želijo biti redno zaposleni v ZD, ampak so se pripravljeni vključevati oz. sodelovati z javnim zdravstvenim zavodom le kot pogodbeniki, običajno za krajši delovni čas, zato ortodontov kronično primanjkuje v številnih ZD-jih, ali pa ti prehajajo iz enega v drug ZD,” pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Finančne in časovne stiske

Starši se soočajo z visokimi stroški, saj cena fiksnega zobnega aparata znaša okoli 2.736 evrov, snemnega pa 650 evrov. Čeprav Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obljublja, da bi morali program prevzeti drugi ortodonti, je postopek dolgotrajen. Leta 2025 so bile koncesije podeljene šele po štirih mesecih od objave razpisa.

Zaradi pomanjkanja ortodontov in dolgotrajnih postopkov so starši prisiljeni poiskati rešitve v tujini, kar lahko povzroči dodatne stroške za prevoz in bivanje. V primeru zdravljenja v drugi državi EU z izdano napotnico, Zavod povrne stroške le do višine povprečne cene storitev v Sloveniji, vendar ne krije potnih stroškov.

Država kljub očitni krizi ne ponuja rešitev za povračilo stroškov pri zasebnikih, kar bi vsaj deloma olajšalo bremena staršev. Tako se denar raje steka v sosednje države, medtem ko slovenski otroci ostajajo brez ustrezne oskrbe.

Ortodontska kriza v Sloveniji je očiten primer, kako lahko zastarel sistem zdravstvenega varstva pusti otroke in njihove starše na cedilu. Brez hitrih ukrepov se bodo težave le še poglabljale. Kdo bo prevzel odgovornost za nastalo situacijo, ostaja vprašanje brez odgovora.

Spletno uredništvo Toti Maribor