Oljkarji iz Slovenije in Italije združeni v boju proti izzivom

Majhni nasadi, starostna struktura pridelovalcev, pomanjkanje delovne sile, omejen izbor pripravkov za varstvo oljk in visoki stroški pridelave so izzivi, s katerimi se soočajo slovenski in italijanski oljkarji.

Na strokovnem srečanju, ki ga je organiziral Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, so se slovenski oljkarji srečali s svojimi italijanskimi kolegi iz Furlanije – Julijske krajine in Trentinskega, da bi poiskali skupne rešitve za sodobne izzive oljkarstva.

Sodelovanje kot ključ do uspeha

Na srečanju so se oljkarji strinjali, da so razmere v obeh državah presenetljivo podobne, saj se soočajo z enakimi škodljivci in boleznimi. Marko Devetak z oddelka za varstvo rastlin v novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu je izpostavil, da za vsa tri območja velja, da je preventiva boljša kot kurativa.

“Velik poudarek je predvsem na spremljanju škodljivih organizmov,” je dejal.

Božidar Slivnjak iz društva oljkarjev Brda je poudaril pomen čezmejnega partnerstva pri izmenjavi znanj in informacij o boleznih oljk.

“Ena od prednosti sodelovanja z Italijani je zgodnje prepoznavanje marmorirane smrdljivke. V Brdih se zdaj pojavlja tudi oljkov rak, ki je v severni Italiji že dolgo prisoten, kar omogoča izmenjavo izkušenj,” je pojasnil Slivnjak.

Prednosti rednih srečanj

Boris Pangerc, znani zamejski literat in kulturnik iz Doline pri Trstu, je izpostavil koristi rednih srečanj in strokovnih izmenjav.

“Z vsemi temi stiki, poznanstvi in strokovnimi srečanji pridobivaš znanje, izkušnje in tudi medčloveške odnose,” je dejal.

Na obeh straneh meje poudarjajo, da redna srečanja, izmenjava znanj in iskanje skupnih rešitev v oljkarstvu ostajajo temelj čezmejnega partnerstva. Sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi oljkarji ne prinaša le gospodarskih koristi, temveč tudi krepi medčloveške odnose in kulturno izmenjavo.

Spletno uredništvo Goriške novice