Nepremičninski davki so ključni vir javnih prihodkov v Evropi, vendar se njihova višina in vloga med državami močno razlikujeta. Francija in Velika Britanija sta vodilni pri pobiranju teh davkov, medtem ko Slovenija ostaja med tistimi z najnižjimi stopnjami. Španija pa proučuje uvedbo 100-odstotnega davka na nepremičnine za kupce iz držav zunaj EU.
Pregled evropskih nepremičninskih davkov
Nepremičninski davki, vključno z obdavčitvijo lastništva, prodaje in dedovanja, predstavljajo pomemben finančni vir za mnoge evropske države. Po podatkih Evropske komisije so ti davki v letu 2023 v povprečju predstavljali 1,9 % BDP EU, z velikimi razlikami med državami. Na dnu lestvice sta Češka in Estonija z 0,3 % BDP, na vrhu pa Francija s 3,5 %, poroča Euronews. V Veliki Britaniji je nepremičninski davek dosegel 3,7 % BDP.
Finančni prihodki iz nepremičninskih davkov
Če vključimo tudi države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), Združeno kraljestvo, Švico, Norveško in Turčijo, izstopa Velika Britanija, ki je leta 2023 zbrala 115 milijard evrov davkov na nepremičnine. Francija je sledila s 104,5 milijarde evrov. Italija (45,3 milijarde evrov), Nemčija (41,4 milijarde evrov) in Španija (36,8 milijarde evrov) so precej zaostajale. Skupni izkupiček v EU je znašal 318,8 milijarde evrov. Po Euronews so v desetih državah EU davčni prihodki iz tega naslova skromni, celo pod milijardo evrov. V Estoniji so denimo leta 2023 pobrali zgolj 110 milijonov evrov, v Sloveniji pa 390 milijonov evrov.
Delež nepremičninskih davkov v skupni obdavčitvi
Razlike v deležu nepremičninskih davkov v skupni obdavčitvi med državami EU so precejšnje. Leta 2023 je ta delež v EU znašal od 0,8 % v Estoniji in na Češkem do 8,4 % v Franciji, povprečje EU pa je bilo 4,7 %. Poleg Francije je imelo sedem držav EU delež nad 5 %: Belgija (7,4 %), Grčija (7 %), Španija (6,7 %), Portugalska (5,9 %), Luksemburg (5,7 %), Italija (5,1 %) in Danska (5,1 %). Nemčija je z 2,5 % precej pod povprečjem, Slovenija pa z 1,7 % še bolj.
Pomen davkov na prenos nepremičnin
Ena od posebnosti so davki na prenos lastništva nepremičnin. Ti davki, izraženi kot delež BDP, kažejo na pomen prodaje nepremičnin kot vira državnih prihodkov. Uporabljajo se za financiranje transakcij, ki vključujejo nakup, prodajo in prometne takse. V Italiji so ti davki leta 2023 predstavljali en odstotek BDP, v Belgiji, Portugalski in Španiji 0,8 %, v Franciji 0,7 %, v Nemčiji pa zgolj 0,3 %. V Sloveniji so bili najnižji, predstavljali so le 0,1 % BDP.
Španski predlog in razprave po Evropi
Španski predlog za 100-odstotni davek na nepremičnine za kupce iz držav zunaj EU je sprožil razprave po vsej Evropi. Namen tega ukrepa je zajeziti rast cen stanovanj in povečati dostopnost do lastniških nepremičnin za domače prebivalstvo. José García Montalvo z univerze Pompeu Fabra v Barceloni je v Evropskem parlamentu opozoril, da
“nenehne spremembe in pomanjkanje usklajenosti med davčno politiko in stanovanjsko ponudbo zmanjšujejo učinkovitost davčnih ukrepov ter povzročajo nepredvidljive izide na trgu”, poroča Euronews.
Podobno je izjavila Diana Hourani iz OECD, ki meni, da obstaja
“velik potencial za izboljšanje učinkovitosti, pravičnosti in donosnosti davkov na nepremičnine”.
Po njenem mnenju lahko premišljene reforme pomagajo pri blaženju pritiska na rast cen stanovanj.
Spletno uredništvo
