Nova pravila ocenjevanja v osnovnih šolah: Združenje ravnateljev je z navdušenjem pozdravilo uvedbo novega pravilnika
Novi pravilnik o ocenjevanju: več svobode za učitelje, več usklajevanja v zbornicah
V šolskem sistemu, ki se že več let sooča s pritiskom administracije in pomanjkanjem časa za individualno delo z učenci, so spremembe pravilnika o ocenjevanju znanja v osnovnih šolah povzročile živahno razpravo.
Združenje ravnateljev je novi pravilnik pozdravilo kot pomemben korak k večji avtonomiji učiteljev, medtem ko mnogi učitelji opozarjajo, da bodo nove smernice zahtevale dodatno prilagajanje, predvsem zaradi omejitve števila ustnih ocen.
Vrnitev avtonomije učiteljem
Po letih natančno predpisanih pravil in administrativnih obveznosti učitelji zdaj znova dobivajo več prostora za lastno presojo. Novi pravilnik prinaša možnost, da učitelji sami izbirajo načine in orodja za preverjanje znanja, kar naj bi omogočilo bolj celostno in pravično ocenjevanje učencev.
Ravnatelji spremembe razumejo kot pomemben korak k ponovni vzpostavitvi pedagoške avtonomije.
Menijo, da lahko učitelji, ki poznajo svoje razrede, učence in njihove potrebe, najbolje presodijo, kdaj in kako preverjati znanje – ne da bi jih pri tem omejevali pretirano toga pravila.
“Učitelji ponovno dobivajo zaupanje, ki ga ta poklic zasluži. Gre za korak k večjemu spoštovanju strokovnosti v učilnicah,” je poudaril eden od ravnateljev, ki podpira spremembe.
Toda večja svoboda prinaša tudi odgovornost.
V praksi to pomeni več usklajevanja znotraj predmetnih aktivov, saj bodo morali učitelji najti ravnovesje med različnimi načini preverjanja znanja – ustnimi, pisnimi in praktičnimi.
Manj ustnih ocen – več usklajevanja
Največ odzivov med učitelji je sprožila omejitev števila ustnih ocen.
Čeprav naj bi bil cilj zmanjšati preobremenjenost učencev in povečati kakovost preverjanja, številni opozarjajo, da se bo to poznalo pri sprotnem spremljanju napredka.
Učiteljica razrednega pouka iz Novega mesta pravi, da bo “potrebno več načrtovanja in sodelovanja, da bodo ocene realno odražale znanje učencev”.
Mnogi dodajajo, da so ustni preizkusi pogosto dragocen del pouka, saj omogočajo vpogled v razmišljanje učenca, njegovo razumevanje snovi in samozavest pri izražanju.
Čeprav večina učiteljev podpira idejo manjše obremenjenosti otrok, se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti objektivnost pri manjšem številu ocen.
Opozorila stroke: spremembe brez dovolj analize
Medtem ko so ravnatelji previdno optimistični, je del strokovne javnosti zadržan.
Didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete opozarja, da so nekatere določbe pravilnika didaktično in sistemsko premalo premišljene.
“Vsaka sprememba, ki posega v sistem ocenjevanja, mora temeljiti na podrobni raziskavi in vključevanju vseh deležnikov. Ocenjevanje je občutljiv del učnega procesa,” je poudaril Štefanc.
Po njegovem mnenju bi bilo potrebno več časa nameniti preizkusu učinkov posameznih ukrepov in spremljanju njihovega vpliva v praksi. Čeprav namen sprememb – več svobode učiteljem – pozdravlja, opozarja, da prehitre spremembe brez pilotnega uvajanja lahko povzročijo več nejasnosti kot koristi.
Usklajevanje in sodelovanje kot ključ do uspeha
Da bi spremembe zaživele v praksi, bo treba veliko sodelovanja med učitelji, ravnatelji in tudi starši.
V Združenju ravnateljev izpostavljajo, da bodo naslednji meseci ključni za spremljanje učinkov pravilnika in odpravljanje morebitnih težav.
Učitelji se bodo morali v večji meri zanašati na lastno presojanje in strokovno znanje, kar je po mnenju mnogih tudi največji izziv sodobnega šolstva.
Hkrati bodo šole morale poskrbeti za ustrezno komunikacijo s starši, ki bodo želeli razumeti, kako nove metode vplivajo na ocene njihovih otrok.
“Gre za proces učenja – ne samo pri učencih, temveč tudi pri nas odraslih. Učitelji in starši bomo morali stopiti skupaj,” poudarja ena izmed svetovalnih delavk.
Pot naprej: manj birokracije, več zaupanja
Čeprav je pot do učinkovitega sistema ocenjevanja še dolga, večina deležnikov v izobraževanju deli enotno sporočilo – učiteljem je treba zaupati.
Pravilnik naj bi bil korak k zmanjšanju birokracije, večji fleksibilnosti in spodbujanju ustvarjalnih metod poučevanja.
Toda uspeh sprememb bo odvisen od podpore šolam na terenu, rednega spremljanja rezultatov in odprtega dialoga med stroko in ministrstvom.
Če bodo spremembe prinesle več prostora za pedagoško ustvarjalnost in manj administrativnih obveznosti, potem bodo dosegle svoj pravi namen – kakovostnejše znanje in bolj zadovoljne učitelje.
Spletno uredništvo
