Ta teden je prinesel pomembno prelomnico za samozaposlene v kulturi, saj je Ministrstvo za kulturo izdalo Odredbo o minimalnem urnem plačilu za opravljeno delo. Ta odredba natančno določa urne zneske honorarjev za različne poklice v kulturi. Na spletni strani ministrstva so na voljo tudi informativni kalkulatorji, ki pomagajo pri izračunu honorarjev.
Nov sistem temelji na spremenjenem zakonu in uredbi, ki sta bila usklajena s sindikati. Odredba določa minimalno urno plačilo, začetno plačilo, način usklajevanja plačil ter seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci.
Pomembnost zakonske ureditve
Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, poudarja, da so v kulturi predolgo prevladovali negotovi delovni pogoji. “V tem mandatu smo se odločili, da bomo z ukrepi izboljšali stanje in zaščitili pravice prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, ampak tudi na ravni Evropske unije,” je izjavila. Državni sekretar mag. Marko Rusjan dodaja, da so pri pripravi zakonskih sprememb upoštevali tudi mlajše kulturne delavce, ki šele začenjajo svojo kariero. Poudarja, da bo zakon preprečil podplačevanje ter postavil zakonsko mejo za honorarje samozaposlenih, ki delajo za javne zavode.
Novi sistem izračuna minimalnega urnega honorarja
Osnovno plačilo se izračuna na podlagi plačnega razreda, ki se ga pomnoži z obtežitvenim faktorjem. Ker samozaposleni v kulturi nimajo regresa ali plačanega prevoza, je vlada uvedla obtežitveni faktor 1,9, kar omogoča dejansko primerljivost plačila. Minimalna postavka za uro dela je za koreografa 16,47 evra, za korepetitorja pa 15,22 evra. Pravilo, da samozaposleni ne morejo biti plačani manj kot za osem ur dela, zagotavlja, da bodo igralci in glasbeniki plačani tudi za vaje in druge priprave.
Protidampinška klavzula in prihodnje uskladitve
Protidampinška klavzula zahteva, da javni zavodi in agencije po enakih standardih plačajo tudi druge prekarne delavce. Predstavljeni honorarji bodo veljavni do konca leta 2025, nato bo ministrstvo izdalo novo odredbo za leto 2026. Ta ureditev omogoča, da se honorarji vsako leto uskladijo z gibanjem plač javnih uslužbencev.
Samozaposleni v kulturi, kot so slikarji, režiserji, pisatelji in drugi, delujejo v javnem interesu. Da bi prejeli plačilo prispevkov za socialno varnost iz proračuna, morajo dokazovati pomen svojega dela. Kljub temu njihov ekonomski in socialni status ostaja neugodna. Na Ministrstvu za kulturo si prizadevajo izboljšati njihov položaj z več ukrepi. V zadnjih treh letih so povečali sredstva za projekte, dvignili nadomestilo za dolgotrajno bolniško odsotnost, prevzeli plačevanje zdravstvenega prispevka in uvedli nove poklice. Prihajajoče spremembe predlagajo višji cenzus in izboljšanje pogojev za kritje bolniške odsotnosti.
Spletno uredništvo
