Nova grožnja za slovenske pridelke: Cikada napada krompir in žita

Na slovenskih kmetijskih območjih se je pojavila nova grožnja v obliki bolezni cikade, ki jo prenaša stekleni krilati škržat. Ta škodljivec je lansko leto povzročil najslabšo kakovost sladkorne pese v zgodovini. Ličinke škržata se razvijajo v tleh, medtem ko se odrasli insekti hranijo na rastlinah, zaradi česar so ogroženi pridelki, kot so krompir, žita in čebula, je razkril Vladimir Hunjadi iz ormoške zadruge.

Strokovni sodelavec Zadruge Kooperativa Kristal je pojasnil, da je bila bolezen cikade na sladkorni pesi prvič opažena lani. Bolezen, znana kot sindrom slabe vsebnosti sladkorja, povzroči upad sladkorja v korenini za do pet odstotnih točk. “Običajna sladkorna pesa vsebuje vsaj 16 odstotkov sladkorja, lani pa smo beležili vrednosti pod 13 odstotki. To pomeni, da predelovalci rastline ne morejo več uvrstiti med sladkorno peso,” je pojasnil Hunjadi. Zaradi tega so odkupne cene padle, številni pridelovalci pa so opustili pridelavo.

Širjenje bolezni izven Slovenije

Bolezen cikade se ni omejila samo na Slovenijo. Prvič so jo odkrili na vzhodu Francije in se je razširila v Nemčijo, na Madžarsko in v Švico. Nemški kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da lahko cikada povzroči do 70-odstotni izpad pridelka krompirja, škoduje pa tudi čebuli in žitom. “Pri pivovarskem ječmenu smo opazili nenavadno nizke vsebnosti beljakovin, enako pri pšenici. Čeprav vzročne povezave s cikado še niso dokazali, sum ostaja,” je dodal Hunjadi.

Odgovor slovenskih kmetov in oblasti

Predsednik Zadruge Kooperativa Kristal, Miroslav Kosi, je poudaril, da so slovenski kmetje v boju s škodljivcem prepuščeni sami sebi. “Hrvaška svojim kmetom nudi finančno pomoč, pri nas pa tega ni. Brez kritja stroškov se mnogi ne bodo odločili za pridelavo,” je opozoril. Po njegovem mnenju so kmetijsko-okoljski ukrepi, kot je zelena pokritost, olajšali preživetje cikad čez zimo.

Iskanje rešitev

Na Ministrstvu za kmetijstvo in Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so potrdili, da so oblikovali posebno skupino za preučevanje pojava in iskanje rešitev v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki. Vendar pa Hunjadi opozarja, da v to skupino niso vključili domačih kmetov in strokovnjakov. Med kratkoročnimi ukrepi se preizkuša usmerjena uporaba insekticidov in opazovanje populacije škodljivcev, dolgoročno pa razvoj odpornih sort sladkorne pese.

“Problem ne bo izginil čez noč,” opozarja Hunjadi. “Ne gre samo za obstoj sladkorne pese, temveč za preživetje številnih drugih pridelkov. Če ne ukrepamo, nas lahko doleti scenarij, podoben irski lakoti v 19. stoletju.”

Spletno uredništvo Toti Maribor