Nemčija deset let po migrantski krizi: Kako uspešni so begunci na trgu dela?

Pred desetletjem je Nemčija odprla svoja vrata več kot milijonu beguncev, večinoma iz Sirije, Afganistana in afriških držav. Zdaj, deset let po znamenitem “Zmoremo!” nekdanje kanclerke Angele Merkel, se večina teh prišlekov uspešno vključuje na nemški trg dela. Toda, medtem ko se je večina moških zaposlila, se ženske še vedno soočajo s težavami pri iskanju zaposlitve, piše ZDFheute.

Hajtam Alafi je pred desetimi leti živel v Siriji kot zobotehnik in vodil svoj laboratorij. Zaradi državljanske vojne in skrbi za svoje invalidni hčerki je družina pobegnila v Salzgitter na Spodnjem Saškem. Kljub želji, da bi nadaljeval svojo kariero, je moral Alafi v Nemčiji najprej opraviti mojstrski izpit, kar je predstavljalo veliko oviro.

V letu 2015 je skozi Turčijo, Balkanske države, Slovenijo in Avstrijo v Nemčijo prispelo več kot milijon ljudi. Mnogi, kot Alafi, so morali čakati več let na svojo prvo zaposlitev.

Statistika zaposlenosti: Korak naprej, a še vedno izzivi

Po podatkih Inštituta za raziskovanje trga dela in poklicev (IAB) ima danes 64 odstotkov beguncev iz leta 2015 plačano zaposlitev, dodatnih pet odstotkov pa je samozaposlenih. Raziskovalka migracij Julija Kosjakova z Univerze v Bambergu ocenjuje, da so se begunci iz leta 2015 hitreje zaposlili kot prejšnje generacije, kar je izjemen dosežek.

»Veliko nam je uspelo,« pravi Kosjakova in poudarja, da so begunci kljub pomanjkanju jezikovnega znanja in socialnih stikov ter nepriznanju njihove izobrazbe v Nemčiji, uspešno našli delo.

Ženske na trgu dela: Ovire in priložnosti

Podrobnejši pogled v statistiko razkriva, da so ženske veliko manj uspešne pri iskanju zaposlitve v primerjavi z moškimi. Devet let po prihodu je zaposlenih več kot tri četrtine moških, žensk pa le tretjina. Kosjakova poudarja, da bo za prihodnost ključno vključevanje žensk na trg dela, pri čemer je otroško varstvo pomemben dejavnik.

Nizke plače in socialna odvisnost

Kljub zaposlitvi se mnogi begunci soočajo s težavami zaradi nizkih plač. Begunke pogosto najdejo delo v zdravstvu, moški pa v proizvodnji, logistiki ali prometu, kjer so plače nizke. Posledično je veliko gospodinjstev še vedno odvisnih od socialnih transferjev; 34 odstotkov jih prejema državno podporo v obliki državljanskega dohodka.

»Delo ni le vir dohodka, temveč tudi možnost za vključitev in samouresničitev,« poudarja Kosjakova.

Hajtam Alafi, ki je v Nemčiji danes zaposlen, vodi trgovino z oblačili v središču mesta in ne več zobotehničnega laboratorija.

Spletno uredništvo Goriške novice