Opozicijske stranke Svoboda, SD, Levica in Vesna so se ponovno odločile vložiti predlog za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v Državni zbor. Predlog, ki bo zahteval spremembo ustave, je že naletel na podporo različnih političnih akterjev, vendar bo za njegovo uresničitev potrebnih vsaj 60 glasov poslancev.
Glavna prednost preferenčnega glasu je, da volivcem omogoča izbiro med posameznimi kandidati na listi, ne le med političnimi strankami, kar povečuje njihovo vlogo v volilnem procesu.
Podpora predlogu in pretekli poskusi
Opozicijske stranke bodo svoj predlog podrobneje predstavile na novinarski konferenci, ki bo potekala danes ob 11.30. Že leta 2024 je na posvetovalnem referendumu skoraj 71 odstotkov volivcev podprlo uvedbo preferenčnega glasu, vendar je bila udeležba le nekaj več kot 41-odstotna. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina v Državnem zboru, kar pomeni, da mora predlog zbrati 60 glasov poslancev. Pot do končne uveljavitve pa vključuje več korakov v parlamentarnem postopku.
Trenutni predlog imajo v svojem programu stranke Svoboda, SD, Levica in Vesna, ki skupaj štejejo 40 glasov v Državnem zboru. Podporo je izrazila tudi stranka Resni.ca, kar je potrdil njen predsednik Zoran Stevanović. V preteklosti je tudi koalicijska stranka NSi zagovarjala preferenčni glas, čeprav v obliki absolutnega preferenčnega glasu. Anže Logar, predsednik Demokratov, je v prejšnjem mandatu podprl uvedbo tega sistema. Nasprotno pa stranka SDS ostaja proti, saj zagovarja drugačno ureditev volilnega sistema.
Izzivi in perspektive preferenčnega glasu
Ne glede na to, da preferenčni glas uživa široko podporo, je bil njegov uvod do sedaj neuspešen. Najbližje uspehu so bili marca 2020, ko je predlog podprlo 59 poslancev. Vendar, ker vseh ni bilo na seji, je zakon na koncu ostal brez potrebne večine. Tudi v naslednjih letih so se zvrstili poskusi uvedbe preferenčnega glasu, vendar so se pojavljale razprave o tem, ali naj bo glas relativni ali absolutni, obvezni ali neobvezni, in o tem, ali naj se ukinejo volilni okraji.
Te razprave odražajo različne poglede na to, kako bi preferenčni glas spremenil politično dinamiko v Sloveniji. Zagovorniki menijo, da bi povečal demokratičnost volilnega procesa, saj bi volivcem omogočil večji vpliv na izbiro njihovih predstavnikov. Nasprotniki pa opozarjajo na možne zaplete pri štetju glasov in na potrebo po dodatnem izobraževanju volivcev.
Prihodnost predloga
Čeprav se zdi, da ima trenutni predlog več možnosti za uspeh kot pretekli poskusi, bo njegova uveljavitev odvisna od zmožnosti predlagateljev, da zberejo zadostno podporo. Vprašanje, ali bo tokratni poskus uvedbe preferenčnega glasu uspešen, ostaja odprto, vendar pa je jasno, da tema ostaja pomembna v slovenskem političnem diskurzu.
Spletno uredništvo
