Nov pogoj nekaznovanosti za predsednika in lokalne funkcionarje v Sloveniji
V pomembnem koraku za slovensko politiko je državni zbor sprejel zakone, ki določajo, da morajo predsednik republike in lokalni funkcionarji ob kandidiranju in v času mandata izpolnjevati pogoj nekaznovanosti. Zakoni določajo, da osebe, ki so pravnomočno obsojene na več kot leto dni zapora zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ne morejo kandidirati ali obdržati funkcije. Kljub prizadevanjem koalicije pa ta omejitev ni bila sprejeta za poslance državnega zbora in državne svetnike.
Danes je državni zbor sprejel nove zakone, ki uvajajo strožja merila za predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike. Ti zakoni določajo, da v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, preneha njihov mandat. Poleg tega so uvedene omejitve pri kandidiranju za funkcije, kar pomeni, da osebe, obsojene na najmanj leto dni zapora v zadnjih petih letih, ne morejo kandidirati.
Poskusi razširitve na državni zbor in svet
Koalicija se je prizadevala, da bi enotno uredila pogoje neizvoljivosti za vse voljene funkcionarje, vključno s poslanci in državnimi svetniki. Predlagane spremembe zakonov o volitvah v državni zbor in o državnem svetu niso dobile potrebne dvotretjinske večine, saj opozicija ni podprla predlogov. Poslanka Svobode, Janja Sluga, je pojasnila, da kljub tej oviri želijo ohraniti pošteno politiko in transparentnost.
Poslanka Tamara Kozlovič je napovedala, da bodo v naslednjem mandatu ponovno poskusili vložiti zakonska predloga za poslance in državne svetnike. Koalicija poudarja, da so uveljavljeni minimalni standardi ključni za krepitev zaupanja v politične in državne institucije. Opozicija, zlasti stranki NSi in SDS, pa so bile kritične do novih zakonov, kar je razvidno iz njihovih izjav.
“Politične maske so padle,” je izjavila Janja Sluga, medtem ko je Eva Irgl iz stranke Demokratov menila, da zakonodaja prinaša jasno sporočilo o željah po pravični politiki.
Prihodnost in učinkovanje novih zakonov
Nove določbe bodo začele veljati z dnem razpisa volitev, ki bo najmanj eno leto po uveljavitvi zakonov. Zakoni uvajajo tudi možnost pritožbe zoper akt o prenehanju mandata na vrhovno sodišče ter urejajo pravico do prejemanja nadomestila plače za poklicne župane po prenehanju funkcije. Pri poslancih so spremenjeni tudi pogoji za nezdružljivost funkcij zaradi usklajevanja z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Novi zakoni so bili sprejeti s 51 glasovi za in brez nasprotovanja.
Spletno uredništvo
