Neuresničene obljube: Kako izboljšati razmere v romskih naseljih?
V Sloveniji že dolga leta poznamo rešitve, ki bi lahko omogočile vključitev dolenjskih in belokranjskih Romov v širšo družbeno skupnost. Vendar se zdi, da te rešitve ostajajo le na papirju. V Šentjerneju si prizadevajo, da bi romske otroke vključili v vrtce, kjer bi prejeli drugačno vzgojo. Varuh človekovih pravic je ena redkih institucij, ki dejansko obišče romska naselja in oceni razmere, ki so pogosto alarmantne.
Njihova opažanja so bila predstavljena v posebnem poročilu, ki je razkrilo številne težave, vključno z nelegalnim orožjem in slabimi življenjskimi razmerami.
Neprijazne bivanjske razmere: Dolgotrajno opozarjanje na težave
Varuh človekovih pravic je že leta 2012 opozoril na nesprejemljive življenjske razmere, ki ogrožajo predvsem romske otroke. Poročilo je izpostavilo prisotnost nelegalnega orožja, kraje in nenehne napetosti z lokalnim prebivalstvom. Prav tako je opozorilo na mladoletne matere in spolne zlorabe ter nujnost vključevanja romskih otrok v šolstvo.
Nujnost ukrepanja: Pozivi k spremembam
Kljub revizijam in predlogom za izboljšave, stanje na Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in Posavju ostaja nespremenjeno. Življenje v romskih naseljih je še vedno kaotično in nasilno. Poročilo iz leta 2012 je predlagalo konkretne rešitve, ki pa jih vlada in občine še vedno niso izvedle.
Deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji kaže, da so se na državni in lokalni ravni začeli izvajati ukrepi, ki obetajo izboljšanje. V jugovzhodni Sloveniji delujejo vrtci, inšpektorat za šolstvo pa kaznuje starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Ministrstvo za kohezijo lokalnim skupnostim pomaga pri urejanju komunalne infrastrukture v romskih naseljih, zavodi za zaposlovanje pa si prizadevajo za vključevanje Romov na trg dela.
Kljub nekaterim izboljšavam ostajajo bivanjske razmere glavna ovira za integracijo Romov. Rovškovo poročilo je jasno izpostavilo, da brez zagotavljanja osnovne ravni bivalne kulture ni mogoče pričakovati uspešne integracije v družbo. V letih po poročilu so bila le redka romska naselja ustrezno urejena, kar še vedno omejuje možnosti za spremembe.
Težave z legalizacijo in neuspešni razpisi
Država namenja znatna sredstva za izboljšanje razmer, vendar občine pogosto ne poročajo, kako jih porabijo. Velik del denarja ostaja neporabljen zaradi neuspešne legalizacije naselij. Ministrstvo za kohezijo objavlja razpise za urejanje legalnih naselij, a veliko jih ostaja nelegaliziranih.
Občine pogojujejo pomoč z izpolnjevanjem obveznosti Romov. V Žabjaku so prebivalcem, ki so se nelegalno priključili na vodovod, priključke odklopili. Jernej Rovšek je že leta 2012 predlagal ukrepe za legalizacijo in komunalno ureditev naselij ter sankcije za občine, ki tega ne bi izvedle.
Pomanjkanje celovitih rešitev: Šutarjev zakon
Trinajst let po Rovškovem poročilu smo dobili Šutarjev zakon, ki obravnava simptome, ne pa vzrokov težav med romsko in večinsko skupnostjo. Kljub poskusom integracije ostajajo ključni problemi nerazrešeni, kar preprečuje trajne spremembe.
V umazaniji romskih naselij, med boleznimi in revščino, trinajstletnica objokuje svojega otroka. Bo ta otrok imel boljšo prihodnost?
Spletno uredništvo Toti Maribor
