Nemška mornarica načrtuje v prihodnjih dneh napotitev ladje za iskanje morskih min v Sredozemlje, kar je del priprav na morebitno sodelovanje v večnacionalni misiji za zavarovanje plovbe v Hormuški ožini. Nemško obrambno ministrstvo je to odločitev napovedalo, pri čemer podobne korake preučujeta tudi Italija in Turčija.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob tem poudaril, da bo Nemčija v Sredozemlje poslala več pomorskih enot, vključno s plovilom za iskanje morskih min Fulda ter poveljniško in oskrbovalno ladjo. Ta plovila bodo pripravljena za morebitno napotitev v Hormuško ožino, a za to mora biti izpolnjenih več pogojev, med drugim trajno premirje med Iranom in ZDA, pravni okvir v skladu z mednarodnim pravom ter odobritev bundestaga.
Hormuška ožina je strateško pomembna, saj skozi njo potuje približno 20 odstotkov vse svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, nad katero ima še vedno odločilen vpliv Iran. Italijanska mornarica prav tako načrtuje napotitev štirih ladij, od tega dveh za razminiranje, po koncu ameriško-izraelske vojne proti Iranu. Načelnik generalštaba italijanske mornarice, admiral Giuseppe Berutti Bergotto, je to napovedal v sredo. Skupni promet ladij skozi Hormuško ožino je upadel za več kot 90 odstotkov.
Misija naj bi potekala v okviru širše koalicije, v kateri naj bi sodelovale še Francija, Združeno kraljestvo ter skupne enote Nizozemske in Belgije, je v sredo poročala italijanska tiskovna agencija Ansa.
Iranski odgovor na ameriške poteze
V tem času je iranski zunanji minister Abas Aragči, ki je z delegacijo prispel v Islamabad, tam srečal s poveljnikom pakistanske vojske Asimom Munirjem. Aragči je imel na sporedu tudi srečanje s premierjem Šehbazom Šarifom, medtem ko ostaja nejasno, ali se bo sestal tudi z ameriškimi pogajalci. Aragči naj bi tako z Munirjem kot s Šarifom razpravljal o prizadevanjih za mir in stabilnost v regiji. Po navedbah pakistanskih varnostnih virov je iranski zunanji minister s seboj prinesel odgovor na predloge, ki so jih v okviru pogajanj za končanje vojne podale ZDA. Po srečanjih bo Aragči pot nadaljeval v Oman in Rusijo.
“Namen mojih obiskov je tesno sodelovanje z našimi partnerji pri dvostranskih zadevah in posvetovanje o regionalnih dogodkih,” je Aragči zapisal na družbenem omrežju X. “Naši sosedje so naša prednostna naloga,” je še dodal.
Po maratonskem prvem krogu pogajanj z ZDA 11. aprila je Iran zavračal pošiljanje delegacije v Islamabad na drugi krog pogajanj. Bela hiša je sporočila, da bosta ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jared Kushner danes odpotovala v Islamabad na nov krog pogovorov s Teheranom. Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in posebni odposlanec Witkoff sta se z Iranci pogajala že tik pred začetkom izraelsko-ameriške agresije na islamsko republiko 28. februarja.
Iranska perspektiva in iskanje izhoda
Iransko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da ZDA iščejo izhod iz vojne, ne da bi izgubile ugled. “Naša vojaška moč je danes prevladujoča sila, sovražnik pa išče rešitev, ki bi mu ohranila ugled, da bi se rešil iz vojnega brezna, v katerem je obtičal,” je dejal predstavnik ministrstva. Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ebrahim Azizi je izjavil, da Aragčijev obisk v Islamabadu ni povezan z jedrskimi pogajanji, temveč izključno z dvostranskimi odnosi med državama, kar navaja tudi britanski BBC.
Spletno uredništvo
