Nemčija in Francija prekinili projekt evropskega bojnega letala
Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se odločila prekiniti skupno sodelovanje pri razvoju novega evropskega bojnega letala. Odločitev je posledica dolgotrajnega nesoglasja med glavnima vpletenima podjetjema, Dassault Aviation in Airbus, ki je po več letih privedlo do neuspeha več milijard vrednega projekta.
Ta razvoj je bil potrjen s strani virov iz nemške vlade, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Projekt, znan kot letalski bojni sistem (FCAS), je bil zasnovan z namenom, da bi evropska podjetja skupaj razvila novo generacijo bojnih letal. Ta letala naj bi postopoma nadomestila obstoječe francoske lovce rafale in eurofighterje, ki jih trenutno uporabljata Nemčija in Španija. FCAS, ki je bil lansiran leta 2017, je imel ambiciozen cilj, da bi bil operativen do leta 2040. Kljub visokim pričakovanjem so se že kmalu po začetku pojavile težave zaradi nesoglasij med Dassaultom, ki je želel večji nadzor nad letalskim delom projekta, in Airbusom.
V začetku leta 2023 so se pojavili resni dvomi o prihodnosti projekta. Merz je februarja izrazil pomisleke glede uresničitve načrta in nakazal, da Nemčija morda ne potrebuje enakih lovcev kot Francija. Ob tem je omenil, da bi Nemčija, v primeru nadaljevanja nesoglasij, lahko iskala nove partnerje za razvoj letal. Kljub temu so oblasti v Parizu in Madridu vztrajale pri nameri nadaljevanja skupnega razvijanja novih bojnih zmogljivosti.
Projekt FCAS je bil formalno zaživel junija 2019, ko so Francija, Španija in Nemčija podpisale okvirni dogovor o razvoju novega evropskega bojnega letala, ki naj bi bil osrednji del FCAS. Kasneje, februarja 2020, sta Francija in Nemčija podpisali pogodbo v vrednosti 150 milijonov evrov za razvoj prototipa tega novega letala.
Kljub trenutnemu umiku iz skupnega projekta pa nemški vladni uradniki poudarjajo, da se bo nadaljevalo delo na drugih delih obsežnega projekta FCAS. “Pravo jedro sistema FCAS naj bi se nadaljevalo kot evropski sistem,” je pojasnil uradnik in dodal, da gre za sistem, ki povezuje letala, drone in druge komponente v integrirano celoto.
Opustitev tega skupnega projekta predstavlja pomemben preobrat v evropskih prizadevanjih za razvoj neodvisnih obrambnih zmogljivosti. Medtem ko so Francija, Nemčija in Španija poskušale usklajeno delovati, da bi zmanjšale odvisnost od ameriške vojaške tehnologije, ta neuspeh odpira vprašanja o prihodnjih poteh evropskega sodelovanja na tem področju.
Ta razvoj je opozoril na kompleksnost evropskih integracijskih projektov, še posebej tistih, ki vključujejo več držav in podjetij z različnimi interesi in prioritetami. Kljub temu ostaja upanje, da bodo prihodnji obrambni projekti bolj uspešni v premagovanju teh izzivov.
Spletno uredništvo
