Neandertalčeva piščal: 30 let odkritja najstarejšega glasbila
V Cerknem ta konec tedna obeležujejo pomembno obletnico – 30 let od odkritja neandertalčeve piščali, najstarejšega znanega glasbila. Najdbo, ki sega v leto 1995, so odkrili med arheološkimi izkopavanji v jami Divje babe. Ob tej priložnosti so organizirali vrsto dogodkov, ki so pritegnili pozornost lokalne in širše javnosti.
Radiometrične analize so pokazale, da je plast, v kateri je bila najdena piščal, stara med 50.000 in 60.000 let, kar jo postavlja v čas neandertalcev. To izjemno odkritje je spodbudilo vrsto dogodkov, vključno z razstavami, koncerti, tematskimi pohodi in delavnicami, ki so potekali na Cerkljanskem. Gregor Novakovič, direktor zavoda za turizem Cerkno, je poudaril pomen teh dogodkov za promocijo regije. “Obiskovalci prihajajo iz različnih delov Slovenije posebej zaradi te najdbe, kar je izjemno pomembno za našo prepoznavnost,” je povedal Novakovič.
Neandertalčeva piščal – dokaz umetniškega izraza neandertalcev
Neandertalčeva piščal je po mnenju Boštjana Laharnarja, vodje arheološkega oddelka v Narodnem muzeju, dragocena ne le za Slovenijo, temveč za ves svet. “Dokazuje, da so neandertalci imeli razvito sposobnost umetniškega izražanja in glasbenega ustvarjanja, kar je bilo dolgo časa pripisano le našemu lastnemu rodu,” je razložil Laharnar.
V Narodnem muzeju Slovenije so ob tej obletnici odprli občasno razstavo z naslovom “Neandertalčeva piščal – 60 let glasbe”, ki ponuja vpogled v zgodovinsko in kulturno ozadje te pomembne najdbe. Medtem v Cerknem še vedno čakajo na uradno razglasitev arheološkega parka Divje babe za kulturni spomenik državnega pomena.
Dogodki v soju obletnice
Obeležitev 30-letnice odkritja je bila priložnost za številne dogodke, ki so osvetlili kulturni in zgodovinski pomen piščali. Organizirani so bili koncerti, ki so združili starodavno glasbo z modernimi interpretacijami, tematski pohodi po poteh neandertalcev ter delavnice, ki so obiskovalcem omogočile, da se pobliže seznanijo z življenjem in kulturo neandertalcev.
Vpliv na lokalno skupnost in širše
Direktor zavoda za turizem Cerkno Gregor Novakovič je izrazil zadovoljstvo nad odzivom javnosti in poudaril, kako pomembno je to za lokalno skupnost. “Ta najdba in spremljajoči dogodki so ključni za našo turistično ponudbo in prepoznavnost v širšem kontekstu,” je dejal Novakovič. Dogodki so pritegnili obiskovalce iz različnih koncev Slovenije, kar je pozitivno vplivalo na lokalno gospodarstvo.
Prihodnost arheološkega parka Divje babe
Medtem ko čakajo na uradno priznanje parka kot kulturnega spomenika državnega pomena, se mnogi zavzemajo za to, da bi ta izjemna arheološka najdba dobila mesto, ki si ga zasluži v slovenski kulturni dediščini. To bi lahko še dodatno okrepilo turistični potencial tega območja in prispevalo k ohranjanju te pomembne dediščine.
Spletno uredništvo Goriške novice
