Sajovic po sprejetju obrambne resolucije: Nova vizija za Slovensko vojsko
Slovenska vlada je sprejela novo resolucijo, ki postavlja smernice za razvoj in opremljanje Slovenske vojske do leta 2040. Ključne točke vključujejo uvedbo obvezne rezerve po vzoru Teritorialne obrambe (TO) ter povečanje obrambnih izdatkov, kar je v izjavi za javnost potrdil obrambni minister Borut Sajovic.
Resolucija, ki je bila predmet javne razprave, predvideva močno povečanje števila pripadnikov obvezne rezerve, ki bi lahko doseglo 30.000 ljudi. Predlog je naletel na različne odzive, tako v politiki kot med strokovnjaki, saj odpira vprašanja o organizaciji in kadrovski okrepitvi vojske.
Širitev obvezne rezerve in finančni načrti
Resolucija prinaša pomembne spremembe v obrambni politiki Slovenije. Minister Sajovic je poudaril, da bo Slovenija do leta 2030 povečala obrambne izdatke na tri odstotke BDP, kar je del obveznosti do mednarodnih zavezništev. Uvedba obvezne rezerve je ključna za kadrovsko okrepitev vojske, kar pomeni, da bo potrebna dodatna angažiranost slovenske industrije in domačega znanja.
“Želimo, da Slovenija ostane varna in stabilna država, odločna pri obrambi,” je dejal Sajovic. “Prizadevamo si za širjenje sil po zgledu TO-ja, kar bo zahtevalo sodelovanje domačega znanja in industrije.”
Izvajanje dvojne rabe in krepitev infrastrukture
Ena izmed pomembnih novosti resolucije je koncept dvojne rabe, ki vključuje krepitev kibernetske varnosti, zdravstvenih kapacitet in infrastrukture. Minister Sajovic je izpostavil, da bo Slovenija na sedmih lokacijah povečala vojaške zdravstvene zmogljivosti, ki bodo služile tako vojaškim kot civilnim potrebam. Ta korak je del širše strategije za izboljšanje nacionalne odpornosti.
“Dvojna raba je zdaj spoštovanja vredno mnenje znotraj zavezništva,” je poudaril Sajovic.
Politični in strokovni odzivi
Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da je pomembno, da spremembe ne vplivajo negativno na socialne in gospodarske transferje. Kritičen odziv je prišel iz Levice, ki resoluciji nasprotuje zaradi strahu pred povečanim javnim izdatkom za vojsko na račun socialnih programov.
“Oboroževalna histerija na škodo ljudi je nesprejemljiva,” so navedli v Levici.
Strokovni odzivi so mešani. Državni sekretar Boštjan Pavlin je izrazil prepričanje, da je resolucija prebojna, medtem ko nekdanji veleposlanik Erik Kopač opozarja, da bi odpornost morala biti obravnavana ločeno od vojaške strategije.
Kritiki, kot je Klemen Grošelj, opozarjajo, da je resolucija zgolj seznam želja in uvaja koncept totalne obrambe, kar je za aktualno vlado nesprejemljivo. Obramboslovec Iztok Prezelj pa poziva k ohranjanju možnosti uvedbe naborništva kot dolgoročne rešitve.
Čeprav je resolucija deležna kritik, jo strokovnjaki večinoma podpirajo, saj poudarja, da obrambni proračun ni namenjen le vojaškim potrebam, temveč tudi civilni rabi. Slovenska vojska trenutno šteje nekaj več kot 7.000 pripadnikov, kar pomeni, da bo potrebna znatna kadrovska okrepitev.
Spletno uredništvo
