Nakup stanovanja v Ljubljani: Tretjina bruto dohodka za streho nad glavo
V Ljubljani mora prebivalec s povprečnimi dohodki za nakup povprečno velikega stanovanja z običajno ceno kvadratnega metra nameniti tretjino svojega bruto dohodka. To ugotavlja nedavna primerjalna analiza stanovanjskega trga, ki razkriva, da Slovenija, še posebej pa Ljubljana, vse bolj zaostaja za drugimi evropskimi državami in mesti.
Češka veja britanske svetovalne družbe Deloitte je avgusta objavila obsežno analizo nepremičninskih trgov izbranih držav in mest srednje Evrope za leto 2024. Rezultati kažejo, da je za nakup stanovanja s površino 70 kvadratnih metrov v Ljubljani potrebno odšteti kar 11,7 povprečne letne bruto plače, kar Ljubljano uvršča v evropski vrh po zahtevnosti dostopa do nepremičnin.
»Poročilo načeloma potrjuje zadeve, na katere že vrsto let opozarjamo. V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi regijskimi in evropskimi državami majhno število stanovanj glede na število prebivalcev. Obenem se na letni ravni zgradi tudi izrazito manj stanovanj kot v drugih državah. V urbanih in turističnih središčih k velikemu povpraševanju prispevajo še investicijski nakupi,« je poročilo povzel Rok Ramšak, direktor Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Ugotovili so tudi, da se dostopnost stanovanj zmanjšuje, medtem ko se stanovanjski trg ohlaja. Izklicne cene za prodajo stanovanj ostajajo visoke, s povprečno ceno okoli 3000 evrov za kvadratni meter, medtem ko izklicne cene dosegajo 5000 evrov. V primerjavi z evropskimi mesti so najvišje cene v Luksemburgu in Amsterdamu, kjer cena kvadratnega metra presega 9000 evrov.
Visoke cene in manjša stanovanja
Presenetljivo je, da so stanovanja v Ljubljani, Mariboru in Celju med najmanjšimi v Evropi, s povprečno površino med 52 in 54 kvadratnimi metri. Na drugi strani imajo stanovanja v Lizboni in Portu povprečno površino okoli 100 kvadratnih metrov, stanovanja v Firencah in Rimu pa več kot 90 kvadratnih metrov.
11,7 letnih bruto plač za stanovanje
Letos so analitiki prvič izračunali, koliko povprečnih letnih bruto plač je potrebnih za nakup 70 kvadratnih metrov velikega novega stanovanja. V Ljubljani je ta številka 11,7, kar pomeni, da dve mesečni plači pokrijeta le kvadratni meter stanovanja. Maribor in Celje sta ugodnejša, saj je tam potrebno 7,6 letne bruto plače.
»Avtorji poročila ugotavljajo, da se za povprečno stanovanje v prestolnici potrebuje približno 12 letnih bruto plač, a tovrstni podatki, čeprav zanimivi, v resnici ne povedo prav dosti glede same stanovanjske politike ali dostopnosti stanovanj, saj ne upoštevajo lokalnih kontekstov – ekonomskih, socialnih itd. Sploh pa niti niso dober pokazatelj same dostopnosti in kakovosti stanovanj,« je do takšnih izračunov skeptičen Ramšak.
Potreba po odločni politiki
Poročilo izpostavlja nekatere zakonodajne posebnosti, ki vplivajo na nepremičninski trg. Med njimi je zakon o omejitvi kratkotrajnega oddajanja preko spletnih platform, ki naj bi vplival na dostopnost stanovanj. Dunaj velja za progresivno mesto, saj morajo vlagatelji tam dve tretjini stanovanj nameniti subvencioniranemu bivanju, kar je lahko zgled za Slovenijo.
»Ljubljana in Maribor ne zagotavljata dostopnih stanovanj v novih razvojnih projektih, kljub nenehnemu pritisku na cene, kar ima za posledico trg, na katerem prevladujejo stanovanja srednjega in visokega cenovnega razreda,« je poudaril Ramšak.
Država je po mnenju strokovnjakov predolgo zanemarjala stanovanjsko področje. Ramšak opozarja, da so zadnji ukrepi vlade zgolj kozmetični in da ne bodo bistveno vplivali na dostopnost stanovanj. Kritizira tudi zakon, ki legalizira špekulativno rabo stanovanj, in opozarja na odsotnost nepremičninskega davka.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
