Največja sprostitev naftnih rezerv: Blažitev svetovne krize
V izjemno zahtevnih razmerah na energetskih trgih so se vlade po svetu odločile za največjo sprostitev nujnih naftnih zalog, odkar je bila leta 1974 ustanovljena Mednarodna agencija za energijo (IEA). Ta odločitev je bila sprejeta po nedavnih napadih ZDA in Izraela na Iran ter iranskih protiukrepih, ki so skorajda ustavili promet tankerjev skozi strateško pomembno Hormuško ožino.
Ta ožina, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in naprej z odprtim oceanom, je ključna energetska arterija sveta, saj skozi njo potuje približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in velik del globalne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG). Ko promet skozi to ozko grlo zastane, posledice hitro občutijo energetski trgi.
Po začetku konflikta so cene nafte poskočile proti 120 dolarjem za sod in se kljub nekoliko umirjenemu stanju še vedno držijo bistveno višje kot pred spopadi. Vodja IEA, Fatih Birol, je razmere opisal kot izjemno resne in opozoril na velike posledice konflikta na Bližnjem vzhodu za globalne energetske trge, energetsko varnost in svetovno gospodarstvo.
Zgodovinski kontekst in pripravljenost
IEA je bila ustanovljena kot odziv na naftni embargo arabskih držav po vojni na Bližnjem vzhodu leta 1973. Države članice IEA trenutno razpolagajo z več kot 1,2 milijarde sodov javnih strateških rezerv, poleg tega pa imajo podjetja z državnimi obveznostmi še približno 600 milijonov sodov industrijskih zalog. Sproščanje rezerv bo potekalo postopno, saj IEA ni določila enotnega časovnega okvira, temveč bodo države nafto sproščale glede na tržne razmere in lastne energetske potrebe. Japonska, ki je ena najbolj odvisnih držav od bližnjevzhodne energije, je že napovedala sprostitev dela rezerv v prihodnjih dneh.
Ocene in pričakovanja energetskih analitikov
Ameriški notranji minister Doug Burgum je poudaril, da so takšne situacije tiste, za katere je namenjen sistem strateških rezerv. Energetski analitiki ocenjujejo, da je zapora Hormuške ožine povzročila največjo motnjo v dobavi nafte v sodobni zgodovini. Svetovalni hiši Rapidan Energy Group in Wood Mackenzie opozarjata, da tudi največja sprostitev rezerv IEA ne more v celoti nadomestiti količine nafte, ki bi običajno potovala skozi ožino, kar pomeni, da lahko rezerve ublažijo šok, ne morejo pa v celoti nadomestiti izpada dobave.
Če bi zapora trajala le nekaj tednov, bi lahko strateške rezerve precej ublažile šok in preprečile najhujše skoke cen. V primeru daljše krize bi svet moral poiskati nove dobavne poti, povečati proizvodnjo v drugih državah ali zmanjšati porabo energije. V takšnem scenariju bi se lahko svet soočil z energetsko krizo, primerljivo s tistimi iz sedemdesetih let. Poleg zmanjšanja proizvodnje na Bližnjem vzhodu je kriza prizadela tudi trg zemeljskega plina. Dobava utekočinjenega zemeljskega plina se je zmanjšala za približno 20 odstotkov, kar je sprožilo novo tekmo med Evropo in Azijo za razpoložljive pošiljke LNG.
Širši gospodarski učinki
Dražja nafta pomeni dražji transport in višje proizvodne stroške, kar posledično vpliva na cene hrane, industrijskih izdelkov in storitev. Centralne banke so v takšnih razmerah prisiljene sprejemati težke odločitve glede obrestnih mer, da bi zajezile inflacijo, ne da bi pri tem dodatno zavrle gospodarsko rast.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je znova pokazalo, kako zelo je svetovno gospodarstvo odvisno od nekaj ključnih energetskih poti. Iran skuša izkoristiti zaostrene razmere v Hormuški ožini, kjer so bila že zadeta tudi trgovska plovila, ki formalno niso povezana s konfliktom. To predstavlja velik izziv za ladjarje in zavarovalnice, saj se območje spreminja v potencialno nevarno cono za vse ladje. Dodatno zmedo povzročajo poročila o ladjah, ki izklapljajo ali ponarejajo lokacijske podatke za večjo varnost.
V takšnih razmerah se krepi tudi strah pred pomorskimi minami, saj varnostni viri opozarjajo na možnost miniranja ožine. Ameriška vojska je že uničila več naprav za polaganje min, a že sam sum na njihovo prisotnost lahko ustavi običajen tok ladijskega prometa in sproži verižno reakcijo na svetovnih trgih.
Spletno uredništvo
