Slovenija odpira sodobni zapor v Dobrunjah: Nova era za kazenski sistem
V Ljubljani se začenja novo obdobje za slovenski zaporski sistem. Po desetletjih nevzdržnih razmer in mednarodnih opozorilih bo zapor na Povšetovi ulici končno zaprl svoja vrata.
S skorajšnjim zaključkom gradnje sodobnega zapora v ljubljanskih Dobrunjah, vrednega 86,5 milijona evrov, se obeta rešitev za preobremenjenost zaporskega sistema. Ta novi kompleks bo s kapaciteto za 388 oseb naslovil kritično prezasedenost ljubljanskega zapora, ki dosega 168 odstotkov.
Trenutno stanje in izzivi sistema
V okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) trenutno obravnavajo 1.650 zaprtih oseb, kar presega zmogljivosti za 125 odstotkov. Posebej kritično je stanje v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana. Dotrajana stavba na Povšetovi ulici že dolgo ne ustreza prilivu zaprtih oseb, pomanjkanje prostora pa omejuje izvajanje številnih obravnavnih programov.
Povišanje števila zapornikov je delno posledica povečanega števila tujcev, obsojenih zaradi prepovedanega prehajanja meje.
“Od leta 2018 beležimo trend naraščanja te kategorije zaprtih oseb, še posebej izrazit pa je bil v letu 2024,” pravijo na URSIKS.
Povečano število tujcev je še vedno pomemben razlog za veliko prezasedenost slovenskih zaporov.
Nevzdržne razmere in finančne posledice
Nevzdržne razmere so bile v preteklih letih opozorjene s strani številnih nadzornih institucij. Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja (CPT) je ob zadnjem obisku spremljal napredek države glede izgradnje novega zapora. Zaradi neustreznih bivalnih razmer je država že izplačala več kot 200.000 evrov odškodnin. Skoraj vsi postopki so se nanašali na razmere v ZPKZ Ljubljana.
Investicija v sodoben zaporniški kompleks
Gradnja novega zapora v Dobrunjah, katere gradbena dela se zaključujejo to poletje, predstavlja veliko več kot le gradnjo stavbe. Celotna investicija znaša 86,5 milijona evrov. Od tega je skoraj 73 milijonov evrov namenjenih gradbenim delom in opremi. Pomemben del stroškov so predstavljale predhodne raziskave, saj gre za okoljevarstveno degradirano območje.
Bivalni prostori novega zapora sledijo sodobnim standardom. Sobe so eno-, dvo- in troposteljne, opremljene s posteljo, omaro, mizo in polico, ter lastnimi toaletnimi prostori.
To bo omogočilo boljše pogoje za bivanje in delo zaposlenih. Uspešna reintegracija zapornikov pa bo odvisna od številnih dejavnikov, kot so urejeno bivališče, zaposlitev in podporna socialna mreža.
Načrt selitve in usposabljanja
Selitev v novi objekt bo skrbno načrtovana in postopna. Najprej bo vzpostavljen odprti oddelek za 60 oseb, kamor se bodo preselili zaporniki iz Odprtega oddelka Ig. Sledi usposabljanje osebja za delo v zaprtem delu zavoda. Selitev zaprtih oseb se bo začela konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
Ponovna vključitev v družbo
Ponovna vključitev v družbo je ključni cilj izvrševanja kazni. Delo in izobraževanje imata osrednjo vlogo pri tem. Možnosti za delo so raznolike, obsojenci pa lahko delajo zunaj zavoda ali v različnih dejavnostih znotraj njega. Kadrovski profili, kot so pedagogi in socialni delavci, igrajo pomembno vlogo pri obravnavi zaprtih oseb.
Pomanjkanje pravosodnih policistov predstavlja največje varnostno tveganje. Zaposlitveni postopki za 52 dodatnih pravosodnih policistov so v teku. Intenzivirali so tudi promocijske aktivnosti za privabljanje kandidatov. Nov zapor bo vključeval sodobne sisteme tehničnega varovanja, kar bo povečalo varnost.
Spletno uredništvo
