Ljubljana pred ključno odločitvijo: Sežigalnica kot nuja ali tveganje?
Ljubljana, glavno mesto Slovenije, se sooča z eno najpomembnejših odločitev v svoji zgodovini – gradnjo sežigalnice za odpadke. Kljub obetom, da bo naprava, vredna približno 200 milijonov evrov, zmanjšala stroške in zagotovila toploto za 20.000 gospodinjstev, se pojavljajo resni pomisleki glede vpliva na kakovost zraka in zdravje prebivalcev. Projekt naj bi stal na ljubljanskem Barju, poleg Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). Odločitev bo sprejeta do maja prihodnje leto, ko bo podpisana tridesetletna koncesijska pogodba.
Odločitev o gradnji sežigalnice v Ljubljani je na obzorju. Energetika Ljubljana obljublja, da bo s pomočjo najsodobnejše tehnologije naprava minimalno vplivala na okolje, a zdravstvena stroka opozarja na možno poslabšanje kakovosti zraka. Cilj je zmanjšati odvisnost od tujine in prihraniti več kot 20 milijonov evrov letno, kolikor Mestna občina Ljubljana trenutno plačuje za izvoz odpadkov v tujino. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je razpis že odprt, odločitev pa naj bi bila znana do maja.
Sežigalnica: rešitev ali nova grožnja?
Sežigalnica bi lahko prinesla pomembne prednosti, kot sta zmanjšanje količine odpadkov in oskrba z energijo, vendar strokovnjaki opozarjajo na posledice za okolje. Dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere pri Univerzi v Novi Gorici, je dejal:
“Sežigalnica v Ljubljani ima tri probleme – odpadke, podnebje in kakovost zraka. Rešuje pa samo prvega.”
Po njegovih besedah bi podnebje in zrak trpela zaradi dodatnih izpustov.
Zdravstvena tveganja
Strokovnjaki s področja zdravstva opozarjajo na nevarnosti za zdravje prebivalcev. Dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana, opozarja, da bi sežigalnica v ljubljanski kotlini lahko prispevala k dodatnim emisijam v mestu, ki je že zdaj onesnaženo. Letno zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani prezgodaj umre približno 200 ljudi.
“Otroci v Ljubljani dihajo enega izmed najbolj onesnaženih zrakov v Evropi in imajo pogosteje astmo kot otroci drugje. Čiste sežigalnice odpadkov ni,” je dejal dr. Brvar.
Alternativne rešitve
V rubriki 24ur Inšpektor se obravnavajo možne alternative. Bi višina dimnika lahko prebila inverzijsko plast in vsaj delno rešila težavo? Ali obstaja alternativna lokacija za sežigalnico v bolj prevetrenem okolju? Predstojnica Inštituta za medicino dela, dr. Metoda Dodič Fikfak, je še bolj ostra:
“Sežigalnica vsaka na svetu onesnažuje. To ni vprašanje. Vprašanje je, koliko onesnažuje? Več bo raka, več problemov pri nosečnicah.”
Ljubljana je pred pomembno odločitvijo, ki bo vplivala na prihodnost mesta in njegovih prebivalcev. Kljub ekonomskim prednostim, ki jih prinaša gradnja sežigalnice, pomisleki glede vpliva na okolje in zdravje ne smejo biti zanemarjeni. Odločitev bo zahtevala tehten premislek in sodelovanje vseh vpletenih strani.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
