LinkedIn pod drobnogledom: Obtožbe o globalnem vohunjenju
V zadnjem času se pojavljajo resne obtožbe proti Microsoftovemu omrežju LinkedIn, ki naj bi tajno vohunilo za svojimi uporabniki po vsem svetu. Organizacija Fairlinked e.V. opozarja na afero, imenovano “BrowserGate”, kjer je LinkedIn domnevno pregledoval brskalnike uporabnikov in nezakonito zbiral njihove osebne podatke. Ta dogodek odpira pomembna vprašanja o zasebnosti in nadzoru v digitalni dobi.
Združenje Fairlinked e.V., ki zastopa poslovne uporabnike in razvijalce programske opreme, je sprožilo obsežno kampanjo in pravne postopke proti podjetju Microsoft in njegovemu omrežju LinkedIn. Po njihovih navedbah gre za eno največjih operacij korporativnega vohunjenja in zlorabe osebnih podatkov v sodobni digitalni zgodovini. Neodvisne analize dodatno osvetljujejo pravne dileme glede nadzora nad uporabniki.
Nevidni nadzorni mehanizmi
Strokovnjaki so ugotovili, da je mehanizem nadzora povsem neopazen. Ko uporabnik obišče spletno stran linkedin.com, skrita programska koda v ozadju samodejno preišče njegov računalnik oziroma brskalnik. Sistem identificira nameščeno programsko opremo in razširitve ter zbrane podatke pošilja neposredno na strežnike LinkedIna in k podjetjem tretjih oseb. V tem procesu sodeluje ameriško-izraelsko podjetje za kibernetsko varnost HUMAN Security.
Sistem uporablja nevidni element, ki je skrit izven vidnega polja ekrana in v brskalnik brez vednosti uporabnika namešča piškotke. Poleg tega tečejo skripti za zbiranje prstnih odtisov brskalnika z lastnih strežnikov LinkedIna in dodatni skripti podjetja Google. Celoten proces poteka šifrirano in ga politika zasebnosti podjetja nikjer ne omenja. Ker LinkedIn operira z resničnimi podatki uporabnikov, kot so imena, delodajalci in nazivi delovnih mest, to skeniranje ni anonimno, temveč usmerjeno v točno določene posameznike.
Posledice domnevnega vohunjenja
Združenje opozarja, da tovrstno pregledovanje razkriva izjemno občutljive osebne in poslovne okoliščine. Skeniranje brskalnika omrežju omogoča, da o uporabnikih in podjetjih izve informacije, ki jih ti nikoli ne bi prostovoljno delili. V praksi to pomeni tri ključne oblike nadzora:
Če ima uporabnik v brskalniku nameščen vtičnik za pomoč pri iskanju zaposlitve ali optimizacijo življenjepisa, LinkedIn to takoj zazna. Sistem tako natančno ve, da ta oseba aktivno išče novo službo, čeprav na svojem javnem profilu navaja, da je zadovoljna pri trenutnem delodajalcu.
Zbiranje občutljivih osebnih podatkov
Ljudje uporabljajo razširitve za različne osebne potrebe. Če uporabnik namesti orodje za pomoč pri branju zaradi nevrodivergentnosti, vtičnik za opozarjanje na čas molitve ali razširitev, ki kaže politično usmeritev, LinkedIn dobi neposreden vpogled v njegova prepričanja ali zdravstveni status. Pridobivanje takšnih osebnih podatkov brez izrecnega soglasja predstavlja grobo kršitev evropske uredbe GDPR.
LinkedIn na trgu prodajnih orodij tekmuje s podjetji, kot so Apollo, Lusha in ZoomInfo. Če zaposleni v določenem podjetju uporablja eno od teh konkurenčnih razširitev, LinkedIn to zazna in informacijo neposredno poveže z njegovim delodajalcem. Tako LinkedIn tajno pridobiva sezname strank svojih neposrednih konkurentov in te podatke izkorišča za pošiljanje opozoril ali groženj uporabnikom teh orodij.
Pravni ukrepi in odzivi
Organizacija Fairlinked je na podlagi dognanj že vložila uradne pravne postopke. Evropski regulatorji se zdaj soočajo z vse večjim pritiskom, da ukrepajo in uveljavijo skladnost z zakonodajo proti domnevnemu širjenju nadzora. Podjetji Microsoft in LinkedIn se na te obtožbe do začetka aprila 2026 še nista uradno odzvali.
Spletno uredništvo
