Vpogled v plače: Nova pravica zaposlenih za večjo transparentnost

Junij 2026 bo zaznamoval prelomnico v poslovni kulturi, ko bo Slovenija morala prenesti Direktivo (EU) 2023/970 v svojo zakonodajo. Delodajalci bodo morali razkriti plače že pred razgovorom, zaposleni pa bodo pridobili pravico do vpogleda v povprečne plače sodelavcev po spolu.

Čeprav se datum zdi oddaljen, v evropskih podjetjih že potekajo intenzivne priprave, saj nova pravila zahtevajo drastične spremembe v ravnanju s plačami.

Kaj prinaša junij 2026?

Nova direktiva postavlja minimalne standarde, ki bodo veljali za vse delodajalce, ne glede na velikost podjetja. Ob uveljavitvi zakona bodo zaposleni upravičeni zahtevati podatke o svoji plači in povprečnih plačah sodelavcev, ki izvajajo enaka dela. Cilj direktive ni določanje fiksnih plač, ampak ustvarjanje bolj preglednega sistema, kjer bodo plačne razlike med spoloma postale zgodovina.

Preglednost in pravice delavcev

Delodajalci bodo morali v oglasih za prosta delovna mesta navesti začetno plačo ali njen razpon. To pomeni, da bodo kandidati že pred prvim razgovorom seznanjeni z možnimi plačnimi pogoji, kar bo preprečilo prikrivanje plačilnih informacij.

Prepoved vprašanja o zgodovini plač

Na razgovorih delodajalci ne bodo smeli več spraševati o prejšnjih zaslužkih kandidatov, da bi se izognili prenašanju preteklih neenakosti v prihodnost. Ta ukrep preprečuje ohranjanje starih plačnih praks, ki so pogosto pomenile nižje plače za določene skupine delavcev.

Pravica do obveščenosti

Zaposleni bodo imeli pravico zahtevati podatke o svoji plači in povprečnih plačah sodelavcev, ki opravljajo enaka dela, razčlenjenih po spolu. Ta pravica bo veljala tudi za mikro podjetja, kar pomeni, da nobeno podjetje ne bo izvzeto iz obveznosti poštene in pregledne obravnave zaposlenih.

Praktične spremembe po juniju 2026

Da bi razumeli, kako bo direktiva vplivala na vsakdanje poslovanje, poglejmo dva scenarija:

Scenarij A: Iskanje nove službe

• Danes: Ana se prijavi na delovno mesto, kjer je plačilo opisano kot »stimulativno«. Na razgovoru razkrije svojo trenutno plačo 1.800 evrov, novi delodajalec ji ponudi 2.000 evrov, čeprav bi ji lahko ponudil več.
• Po juniju 2026: Oglas bo moral vsebovati »Predvidena osnovna plača od 2.400 do 2.800 evrov.« Ana se bo lahko pogajala na podlagi objavljenega razpona, ne svoje pretekle plače.

Scenarij B: Sum diskriminacije

• Danes: Marko sumi, da sodelavka Maja zasluži več za enako delo, vendar ne more preveriti svojih domnev, saj je plača poslovna skrivnost.
• Po juniju 2026: Marko lahko zahteva uradni podatek. Podjetje mu mora razkriti: »Vaša plača je 2.100 evrov. Povprečna plača žensk na vašem delovnem mestu je 2.350 evrov.« Če podjetje ne more utemeljiti razlike, ima Marko dokaz za morebitno tožbo.

Evropski kontekst

Slovenija ni edina država, ki se sooča z izzivi prenosa direktive. V Nizozemski so že priznali, da ne bodo ujeli roka, Nemčija pa je že začela z implementacijo prek sodne prakse. Na Švedskem so sindikati zaskrbljeni, da bi tog evropski okvir lahko ogrozil njihov tradicionalni model pogajanj brez državnega vmešavanja.

Priprave v Sloveniji

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so potrdili, da priprava zakonodaje poteka. Predlog zakona je trenutno v obravnavi na delovni skupini, ki vključuje predstavnike socialnih partnerjev. Slovenija namerava direktivo prenesti v pravni red do 7. junija 2026.

Ukrepi ne bodo predstavljali dodatnega bremena za podjetja z manj kot 100 zaposlenimi. Obveznost poročanja o plačnih razlikah bo razdeljena glede na velikost podjetij, kar pomeni, da bo večina slovenskih podjetij izvzeta iz obveznosti poročanja, bodo pa morala zagotavljati pravico do vpogleda v plače.

Priprave na implementacijo direktive so v polnem teku, vendar časa ni veliko. Za povprečnega državljana to pomeni večjo preglednost in pravice, ki bodo spremenile dinamiko na trgu dela. Ključna sprememba bo dostopnost informacij, kar bo posameznikom omogočilo boljše izhodišče za pogajanja o plačah.

Spletno uredništvo Naša Primorska