Krška nuklearka uspešno kljubovala izzivom vročinskega vala
Jedrska elektrarna Krško je junija, ko je Slovenijo zajel močan vročinski val, ohranila delovanje pri polni moči, ob tem pa sledila strogim okoljskim omejitvam. Ključ do uspeha je bil zagon sistema hladilnih stolpov, ki je preprečil prekomerno segrevanje reke Save, ki elektrarni služi za odvajanje odvečne toplote.
Če bi se vročinski val še stopnjeval, bi bili pripravljeni tudi na zmanjšanje moči reaktorja.
Ohranjanje ekološkega ravnovesja
Jedrska elektrarna Krško (JEK) deluje pod strogimi omejitvami, ki vključujejo nadzor nad segrevanjem reke Save, glavne vodne poti za hlajenje elektrarne. Voda iz Save se uporablja za odvajanje toplote, ki je ni mogoče pretvoriti v električno energijo. JEK mora zagotoviti, da povprečna dnevna temperatura Save v točki popolnega premešanja, pri hidroelektrarni Brežice, ne preseže 28 stopinj Celzija in da temperatura ne naraste za več kot tri stopinje Celzija.
Ob visokih temperaturah in nizkem pretoku vode se te meje hitreje dosežejo, zato JEK postopoma vključi hladilne stolpe, kar zniža toplotno obremenitev reke. To pa posledično pomeni nekoliko nižjo moč elektrarne, saj se poveča lastna raba in zniža termodinamični izkoristek sekundarnega kroga, ki je odvisen od hladilne vode v terciarnem krogu.
Preseganje omejitev: Nikoli presežene
V JEK so potrdili, da okoljevarstvenih omejitev niso nikoli presegli. Omejevanje odvzema vode iz Save z zagonom sistema hladilnih stolpov je bilo ključno. Podatki Agencije RS za okolje so pokazali, da je reka Krka, ki se izliva v Savo, med vročinskim valom presegla temperaturo 28 stopinj Celzija, podobno kot Savinja. Kljub temu je Sava zaradi delovanja elektrarne povprečno narasla za 2,4 stopinje in največ za tri stopinje Celzija, kar je zgornja dovoljena meja.
V JEK so za STA pojasnili, da bodo še naprej uporabljali sistem hladilnih stolpov, da bi ohranili obratovanje na polni moči. Trenutna temperatura Save je nižja kot med vročinskim valom, vendar pretok ostaja nizek. Pripravljeni so se prilagoditi novim razmeram, ki so zaradi podnebnih sprememb nepredvidljive. Junijska izkušnja je pokazala, kako močno podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo, gospodarstvo in infrastrukturo.
Celotna Evropa se sooča z izzivi pri proizvodnji električne energije v takšnih razmerah, države pa iščejo najboljše rešitve. V Sloveniji poteka strokovna razprava o tem, kako se pripraviti na podobne okoliščine v prihodnosti. JEK bo še naprej spoštovala vse predpisane omejitve – tudi z zmanjšanjem moči reaktorja ali po potrebi z zaustavitvijo, če z uporabo sistema hladilnih stolpov ne bodo mogli več upoštevati upravnih omejitev.
Spletno uredništvo
