Kriza na RTV Slovenija: Priljubljeni programi na udaru?

Javna radiotelevizija Slovenija (RTVS) se sooča s težkimi finančnimi razmerami, ki bi lahko vodile do drastičnih ukrepov, kot so ukinitev oddaj “Kaj dogaja?”, “Joker” in zmanjšanje otroškega programa. Finančna situacija je postala nevzdržna, saj uprava in svet RTVS opozarjata na nujnost sprememb sistemskega financiranja ter prilagoditve zakona o RTVS. Do konca tedna bodo člani sveta dopisno glasovali o sklepih, s katerimi bodo vlado pozvali k ukrepom.
Predsednica uprave RTVS, Natalija Gorščak, je razkrila, da je zavod po izplačilu plač in regresov v dolgu za 7,5 milijona evrov. Kljub vladni obljubi, da bodo zagotovili sredstva za manjšinske programe in uredili sistemsko financiranje, se to še ni zgodilo. Predlogi za izboljšanje financiranja so bili poslani ministrstvu za kulturo, a brez odziva.
Plačna reforma dodatno obremenjuje proračun
Kljub prizadevanjem za varčevanje, ki so vključevala zmanjšanje števila zaposlenih za 10 odstotkov v zadnjih petih letih ter prihranke v višini štirih milijonov evrov, je plačna reforma letos zvišala stroške dela za 5,4 milijona evrov. Luka Rupnik, član uprave, opozarja, da brez državne intervencije RTVS čaka bankrot v bližnji prihodnosti.
Štirje možni scenariji za prihodnost
Uprava RTVS je pripravila štiri scenarije rebalansa proračuna, ki so jih svetniki obravnavali javno. Prvi scenarij vključuje pridobivanje tržnih prihodkov in optimizacijo poslovnih stroškov, vendar predvideva državno pomoč. Drugi scenarij predlaga krčenje programov za manjšine in zadolževanje. Tretji scenarij dodaja še varčevanje pri programsko-produkcijskem načrtu, kar bi prineslo milijon evrov prihranka. Četrti scenarij vključuje drastične ukrepe, kot je zmanjšanje oddajanja prvih dveh programov Televizije Slovenija ter odpoved številnim programom in sodelovanjem.
Kritike svetnikov in pomanjkanje realnih alternativ
Svetniki so bili kritični do predstavljenih scenarijev, saj so menili, da prvi scenarij ni realističen, drugi se ne sklada z mednarodnimi zavezami, tretji in četrti pa so označili kot poskus strašenja. Tadej Troha, predstavnik SAZU v svetu, je predlagal, da bi morala uprava odstopiti. Svetniki so poudarili, da ni pripravljen scenarij, ki bi omogočil pozitivno poslovanje brez dodatnih sredstev.
Vse to postavlja RTVS pred težko odločitev, kako zagotoviti nadaljnje delovanje brez ogrožanja kakovosti in raznolikosti programa. Brez sprememb v sistemskem financiranju se zdi prihodnost javne radiotelevizije negotova.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana