Evropski revizorji svarijo: Prihodnost kmetijstva po 2027 negotova
Evropsko računsko sodišče je nedavno izrazilo resno zaskrbljenost glede prihodnjega financiranja skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2027. Opozorili so na negotovosti, povezane z zapletenimi postopki in končno višino sredstev, namenjenih kmetijstvu. Pri tem bi lahko prožnost, ki jo bodo imele države članice pri pripravi načrtov, ogrozila skupne cilje, kot so pravični dohodek za kmete, skrb za okolje in podnebni ukrepi ter prehranska varnost.
Evropska kmetijska politika bo po predlogu Evropske komisije, predstavljenem julija lani, v obdobju 2028–2034 financirana iz enotnega evropskega sklada, ki bo obsegal približno 865 milijard evrov. Prvič po letu 1962, ko je bil vzpostavljen SKP, ne bo več posebnega sklada za kmetijstvo, saj se bo financiranje izvajalo iz istega sklada kot za kohezijske, varnostne in še nekatere druge politike.
Poleg tega novi predlog dolgoročnega proračuna, ki skupaj znaša skoraj 2000 milijard evrov, odpravlja dvostebrno podporo SKP. Revizorji Evropske unije opozarjajo na negotovosti, povezane s kompleksnimi pravnimi strukturami in postopki, ki bi lahko upočasnili distribucijo sredstev upravičencem in zmanjšali njihovo predvidljivost.
Nejasne finančne meje in posledice za kmete
Po mnenju Evropskega računskega sodišča bo skupni znesek sredstev za kmetijstvo določen šele po sprejetju nacionalnih načrtov, na podlagi katerih bodo članice prejemale sredstva iz enotnega sklada. To pomeni, da prejemniki v fazi načrtovanja ne bodo vedeli, koliko sredstev lahko pričakujejo. Poleg tega ni povsem jasno, katere intervencije SKP bi se financirale na podlagi mejnikov in ciljev v nacionalnih načrtih ter katere na podlagi doseženih rezultatov.
Revizorji poudarjajo, da je treba zagotoviti odgovornost in sledljivost pri izplačevanju sredstev, tudi če bi bila ta izplačana na podlagi mejnikov in ciljev.
Prožnost držav članic – prednost ali tveganje?
Prožnost, ki jo bodo imele države članice pri pripravi načrtov, bi lahko predstavljala tveganje za izpolnjevanje skupnih ciljev SKP. Na Računskem sodišču opozarjajo, da bi lahko večja prožnost članic povzročila neenake konkurenčne pogoje za kmete, hkrati pa bi negativno vplivala na delovanje evropskega notranjega trga.
“Naše sporočilo je jasno: jasnost, predvidljivost in pravičnost so ključnega pomena, da bo SKP resnično podpiral kmete in podeželske skupnosti. Če povzamem v eni povedi, predlog še ni povsem nared za žetev,” je izjavila Iliana Ivanova, pristojna članica Evropskega računskega sodišča.
Revizorji EU so svoje mnenje o financiranju SKP po letu 2027 pripravili na prošnjo Sveta EU, kjer so zastopane države članice, in Evropskega parlamenta, ki trenutno preučujeta sveženj pravne podlage za izvajanje prihodnjega večletnega proračuna EU.
Spletno uredništvo
