Kljub večjemu številu zdravnikov in manjšemu številu oseb brez zdravnika, je izbira zdravnika še vedno težava

Čeprav se število prebivalcev brez osebnega zdravnika zmanjšuje, je izbira novega zdravnika za mnoge še vedno težja kot pred letom dni. Kljub znatnim kadrovskim okrepitvam v družinski medicini, se število ambulant, ki sprejemajo nove paciente, zmanjšuje.

Število prebivalcev brez osebnega zdravnika se je v zadnjem obdobju zmanjšalo, vendar pa tisti, ki ga nimajo ali so ga izgubili, še težje najdejo novo ambulanto. Trenutno v državi le 65,3 tima družinske medicine (6,7 odstotka) sprejema nove paciente, kar je manj kot 80,6 tima (8,4 odstotka) pred letom dni. Podobno zmanjšanje je opaziti tudi pri otroških in šolskih zdravnikih; le 57,2 tima (približno četrtina vseh) sprejema nove paciente, kar je manj kot 65,6 tima (dobrih 28 odstotkov) pred letom.

Ambulante za prebivalce brez zdravnika, uvedene kot začasen ukrep v mandatu Roberta Goloba, obravnavajo še več pacientov kot prej. Čeprav se število ljudi brez zdravnika zmanjšuje, je bilo konec leta 2025 še vedno 136.533 oseb brez zdravnika (6,5 odstotka zavarovanih), vključno s 17.637 otroki. Leto prej je bilo brez zdravnika 145.184 oseb (6,9 odstotka), vključno z 22.844 otroki.

Naraščanje števila pacientov v dodatnih ambulantah

Dodatne ambulante, sprva imenovane ambulante za neopredeljene, so konec lanskega leta vpisale 30.782 oseb, kar je 5141 več kot leto prej. Te ambulante so namenjene odraslim brez zdravnika, medtem ko sistematične nadomestne oskrbe za otroke ni. Na ZZZS ugotavljajo, da ljudje, opredeljeni v teh ambulantah, aktivno iščejo zdravnika, in poudarjajo potrebo po zagotovitvi izbranega osebnega zdravnika vsaj tolikšnemu številu ljudi. Pomembno je tudi upokojitev zdravnikov z večjimi obremenitvami.

Krajev brez prostih zdravnikov je največ v osrednji Sloveniji, v Ljubljani pa so pogosto zasedene vse dodatne ambulante za ljudi brez zdravnika.

Pomanjkanje nagrad za dodatne vpise

V zdravstvenem resorju niso posegli v mejo obremenitev, pri kateri je mogoče zavrniti dodatne vpise, so pa prenovili glavarinske količnike. V obdobju po prenovi so paciente dodatno opredeljevali predvsem zdravniki, ki so povečali obseg svojega tima ali imeli malo opredeljenih pacientov. Redki zdravniki so paciente vpisovali tudi po doseganju meje, pri kateri niso bili več zavezani k temu. Za takšno vpisovanje je zagotovljena finančna stimulacija, dodatnih 40 odstotkov sredstev v obliki dodatka k plači.

ZZZS ugotavlja, da bi za izboljšanje dostopnosti do družinskega zdravnika pri trenutni ureditvi potrebovali vsaj dodatnih 200 timov družinske medicine. Rešitve vidijo v večjem vpisu na medicinske fakultete in spodbudah za izbiro določenih specializacij, ki so že delno namenjene bodočim družinskim in urgentnim zdravnikom, ne pa tudi pediatrom.

Opazne kadrovske okrepitve

Po podatkih NIJZ trenutno v splošni in družinski medicini deluje 1286 zdravnikov, kar je 179 več kot leta 2020. Med njimi so specialisti in specializanti družinske medicine, specialisti splošne medicine ter zdravniki brez specializacije, ki delujejo na tem področju. NIJZ pojasnjuje, da so to pogosto starejši zdravniki, ki delujejo v splošni medicini.

Specializacija splošne medicine je postala uradno priznana medicinska disciplina v Sloveniji leta 1995, ko je bila ustanovljena katedra za družinsko medicino. Fakultete zdaj izobražujejo zdravnike, ki se po diplomi usmerijo v specializacijo, vendar še vedno delujejo tudi zdravniki, ki so se izobraževali v drugačnih okoliščinah.

Spletno uredništvo Goriške novice