Kmetje v Dolomitih uvedli plačilo za dostop do razgledov

V srcu Dolomitov v Italiji so kmetje, naveličani naraščajočega turističnega pritiska, začeli zaračunavati dostop do znamenitih razglednih točk. Vsak dan se tam zvrsti do 4000 turistov, ki jih privabljajo predvsem slikovite lokacije, popularizirane na družbenih omrežjih.

Kmetje so uvedli vstopnino v višini petih evrov za obisk teh “Instagram” točk, kar je povzročilo mešane odzive v skupnosti.

Zakaj so kmetje sprejeli ta ukrep?

Kmetje so se za ta ukrep odločili zaradi neustavljivega priliva turistov, ki ga spodbujajo vplivneži na družbenih omrežjih. Carlo Zanella, predsednik planinskega društva Zgornje Poadižje, je za CNN izpostavil, da so številni obiskovalci povsem nepripravljeni za gorsko okolje. “Ljudje prihajajo v natikačih in s senčniki, kar je daleč od primerne opreme za gorski pohod,” je dejal Zanella, ki bi celo zvišal vstopnino na 100 evrov in zaprl račune vplivnežev, ki povzročajo takšne situacije.

Težave in rešitve kmetov

Georg Rabanser, nekdanji deskar na snegu in lastnik zemljišča na Secedi, je opisal, da je ukrep posledica neodzivnosti oblasti na njihov klic na pomoč. “Vsak dan je tu nešteto ljudi, ki hodijo čez naša posestva in puščajo smeti,” je pojasnil Rabanser. Kmetje so se zato odločili za samostojno ukrepanje, da bi zaščitili svojo zemljo pred škodo, ki jo povzroča množični turizem.

Reakcija lokalne skupnosti in oblasti

Lokalna turistična organizacija, ki jo vodi Lukas Demetz, trdi, da so stvari pod nadzorom. Najeli so štiri nadzornike parka, ki skrbijo za red in nadzor nad turisti ter uporabo dronov. “Stanje se je izboljšalo, problem smeti pa ni tako pereč, kot ga opisujejo,” so sporočili iz organizacije.

Podobno kot v Dolomitih, številni italijanski kraji zaostrujejo pravila za turiste. Na otoku Elba in v Diano Marini kaznujejo hojo v kopalkah zunaj plaže, v Livornu je prepovedana hoja z bosimi nogami, na Sardiniji pa je prepovedano kopanje lukenj za senčnike in kajenje na plažah. Ti ukrepi so odgovor na neprimerno vedenje turistov, ki ogroža lokalno okolje in skupnosti.

Italijanski kmetje s svojim ukrepom postavljajo vprašanje, kako uravnotežiti turistično privlačnost z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Ali bo njihova odločitev prinesla želeno ravnovesje med turizmom in varovanjem okolja, ostaja odprto vprašanje.

Spletno uredništvo Naša Primorska