Opozicijski stranki NSi in SDS obtožujeta ministra za solidarno prihodnost, Simona Maljevca, da se igra z usodami najranljivejših članov družbe. Kritike letijo na katastrofalno stanje dolgotrajne oskrbe, kjer ljudje ostajajo brez odločb in storitev, medtem ko je poraba prispevkov nepregledna. Je edina stvar, ki trenutno dobro deluje, res le pobiranje novega obveznega prispevka?
Primer Andreja Bizanta
78-letni Andrej Bizant se zaradi Parkinsonove bolezni, ki je v šestih letih močno napredovala, ne more več samostojno oskrbovati. Za pomoč pri tuširanju in osebni negi trikrat tedensko poskrbijo oskrbovalke Javnega zavoda Sotočje v Medvodah. Njegova soproga, Silva Bizant, pravi: “Težko čakam na dolgotrajno oskrbo. Vlogo sva že oddala, a morda bo potrebno, da mož zaradi napredovanja bolezni odide v dom, če sistem oskrbe ne bo zaživel.”
Andreja Bahovec, oskrbovalka, opisuje: “Nudimo nego na postelji, umivanje, striženje nohtov in pogovor, ki je zelo pomemben za motivacijo oskrbovancev. Silva veliko pomaga, kar je ključno za uspešno oskrbo.”
Težave z izdajo odločb
Zakonca Bizant čakata ocenjevalca, ki bo določil, do kakšne pomoči je Andrej upravičen. Podobno je v Sloveniji več kot 50 tisoč bolnikov z demenco, pravi Štefanija Lukič Zlobec iz Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. “Dolgotrajna oskrba je bistvenega pomena za te bolnike, saj so večinoma doma v oskrbi družine, ki do sedaj niso imele podpore.”
Do konca avgusta so centri za socialno delo prejeli več kot tri tisoč vlog za dolgotrajno oskrbo na domu in izdali le odločbe za oskrbovalce družinskega člana, saj za te pravice obstaja informacijski sistem. A odločb za dolgotrajno oskrbo na domu še vedno ni, ker sistem še ni vzpostavljen. Po navodilu ministrstva naj bi jih začasno izdajali ročno.
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, izjavlja: “Centri za socialno delo brez ustreznega sistema ne bodo zmogli svojega poslanstva. Ljudje čakajo in potrebujejo delujoč sistem.”
Finančna sredstva in informacijski sistem
Na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se je nabralo že 55 milijonov evrov iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, vendar izvajalci še niso prejeli plačil, ker storitve še niso na voljo. Minister Maljevac zagotavlja, da bo informacijski sistem deloval v kratkem.
Človeški viri in ocenjevanje
Kljub temu, da centri za socialno delo ne izdajajo odločb, dela ne manjka, pravi Petra Boh iz CSD Ljubljana: “Na teden nas obišče približno 50 ljudi, prejeli smo že 700 vlog za dolgotrajno oskrbo.” Vendar je ocenjevalcev premalo, pravi Tatjana Milavec. Minister Maljevac odgovarja, da je bilo na centrih za socialno delo dodatno zaposlenih 108 oseb za področje dolgotrajne oskrbe.
Izvajalci oskrbe na domu
Uspeh dolgotrajne oskrbe bo odvisen od zmogljivosti izvajalcev. Pogodbe z 36 izvajalci je sklenilo 111 občin. Storitev na domu prejema 9.004 uporabnikov, a na pomoč čaka skoraj 2.000 ljudi. Maja Rant iz Javnega zavoda Sotočje Medvode pravi: “Zaposlovanje novega kadra je težavno, ker ne vemo, kakšne bodo potrebe uporabnikov, zato svetujemo, naj uporabniki obdržijo pomoč na domu.”
Prehod v dolgotrajno oskrbo v institucijah
Decembra bo začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v institucijah. Pričakujejo več kot 20.000 soglasij za prehod, kar bi lahko predstavljalo težavo. Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarja na tveganje za obstoječe stanovalce, da ne bodo pravočasno prevedeni v nov sistem, kar bi lahko vodilo do višjih stroškov.
Simon Maljevac zagotavlja: “Sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah bo uspešno zaživel do 1. decembra, kar bo omogočilo nižje cene za stanovalce.”
Kadrovski izzivi in rešitve
Denis Sahernik izpostavlja potrebo po kadrovskih rešitvah v domovih za starejše: “Predlagali smo 20-odstotni dodatek na plače v panogi dolgotrajne oskrbe. Brez konkretnih ukrepov ne bomo mogli zagotoviti potrebnih storitev.”
Skupnost si želi, da bi sistem zaživel uspešno, vendar brez ustreznih rešitev bo to težko doseči.
Spletno uredništvo
