Kako svetovni dan spanja opozarja na pomen kakovostnega spanca
Svetovni dan spanja, ki letos poteka pod geslom “Ko dobro spimo, bolje živimo”, je priložnost, da strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo na pomembnost spanja kot enega ključnih stebrov zdravja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je pomen zdravega spanja pogosto zanemarjen, čeprav je za otroke in mladostnike spanje ena izmed osnovnih potreb za zdrav razvoj.
Organizacija World Sleep Society vsako leto organizira svetovni dan spanja, da bi ozaveščala o pomembni vlogi spanja za zdravje in dobro počutje posameznika ter družbe. Od leta 2008 pobudi sledijo tudi slovenska skupina za spanje pri sekciji za klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za motnje spanja. V zadnjih letih je sodelovanje na pobudo NIJZ-ja preraslo v nacionalno skupino strokovnjakov, ki si prizadeva za izboljšanje spanja z znanstveno utemeljenimi metodami tako v medicinski praksi kot širšem družbenem okolju.
Pomembnost kakovostnega spanja
Svetovni dan spanja ponuja platformo za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks s področja spanja. Izobraževalne, klinične in javnozdravstvene aktivnosti pomagajo pri razumevanju spanja kot ključnega dejavnika zdravja, ki je po pomembnosti enakovreden prehrani in telesni dejavnosti. Spanje je osnovni biološki proces, ki je ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno dobro počutje.
Kakovostno in zadostno spanje podpira kognitivne sposobnosti, čustveno stabilnost, presnovno ravnovesje in delovanje imunskega sistema. Dolgotrajno pomanjkanje spanja in motnje spanja pa povečujejo tveganje za številne bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen, debelost, rak, duševne motnje in nevrodegenerativne bolezni. Pri otrocih in mladostnikih je spanje ključno za zdrav razvoj, poudarja NIJZ.
Kultura in spanje
Ministrstvo za kulturo je ob svetovnem dnevu spanja poudarilo, da lahko kultura pomembno prispeva h kakovostnemu spanju. Kulturne in umetniške dejavnosti, ki omogočajo sprostitev ob koncu dneva, podpirajo oblikovanje zdravih spalnih navad. Ministrstvo je letos k pobudi pristopilo predvsem s spodbujanjem branja, saj branje, poslušanje zgodb in glasbe ter stik z umetnostjo ob koncu dneva nudijo preproste in dostopne načine prehoda iz vsakodnevnih dejavnosti v počitek.
Te dejavnosti so še posebej pomembne za otroke, saj kakovostne kulturne vsebine pomagajo umiriti misli, olajšajo uspavanje in prispevajo k oblikovanju trajnih navad za dobro počutje tudi v odrasli dobi.
