Kurdska stranka PKK obrnila stran: Od oboroženega boja k demokratični poti
Delavska stranka Kurdistana (PKK) je v zgodovinski odločitvi napovedala konec svoje oborožene kampanje proti Turčiji, s čimer končuje več kot štiri desetletja trajajoč konflikt. PKK bo zdaj svoje napore usmerila v politične rešitve za kurdsko vprašanje, kar so sporočili na nedavnem 12. kongresu organizacije, ki se je odvijal prejšnji teden.
PKK je razglasila razpustitev svoje organizacijske strukture in končanje svojega oboroženega boja. V izjavi so poudarili, da je njihov boj odpravil politiko zanikanja in uničevanja, ki je bila Kurdistanom vsiljena, ter da je kurdsko vprašanje zdaj mogoče rešiti z demokratičnimi sredstvi.
“PKK je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo,” so zapisali v svoji izjavi.
Vpliv dogodkov na Bližnjem vzhodu
PKK je izpostavila, da so trenutne razmere v regiji zahtevale prestrukturiranje kurdsko-turških odnosov. To se je zgodilo nekaj več kot dva meseca po tem, ko je vodja PKK Abdulah Öcalan pozval k razpustitvi organizacije, kar je bil rezultat večtedenskih pogajanj s turškimi oblastmi o mirovnem sporazumu.
Öcalanov vpliv in mirovna pobuda
Öcalan, ustanovitelj PKK, je bil ključna figura v pogajanjih z Ankaro. Turška vlada mu je konec preteklega leta ponudila mirovno gesto, če bi se javno odpovedal nasilju in terorizmu. Ta poteza je bila podprta tudi s strani turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
“Oboroženi boj je bil po Öcalanovih besedah potreben zaradi turške politike, ki je zanikala kurdsko identiteto. Danes, z uvedbo demokratičnih reform, to ni več potrebno,” je dejal Öcalan.
Reakcije in prihodnji koraki
Na Öcalanov poziv so se pozitivno odzvali kurdski voditelji v Siriji in Iraku, pa tudi mednarodna skupnost, vključno z ZN in Nemčijo. Predsednik avtonomne regije iraški Kurdistan, Neširvan Barzani, je ta korak označil za znak politične zrelosti, ki bi lahko prinesla trajen mir in stabilnost v regiji.
Turški odgovor in širši kontekst
Turško predsedstvo je v odzivu zanikalo možnost, da bi razpustitvi PKK sledila vzpostavitev avtonomne kurdske regije na jugovzhodu Turčije. Kljub temu pa ostaja to območje znano kot Kurdistan, kjer živi večinsko kurdsko prebivalstvo, ki ohranja svojo identiteto in kulturo.
Po ocenah ameriškega CNN na tem območju prebiva med 25 in 30 milijonov Kurdov, kar ga uvršča med največje etnične skupnosti brez lastne države.
Spletno uredništvo
