Kako Slovenija načrtuje ustaviti beg možganov in privabiti rojake nazaj?

Vsako leto iz Slovenije odide približno 5.000 državljanov, kar je enako številu prebivalcev majhnega slovenskega mesta, kot je Žalec. Po zadnjih podatkih je v tujini že okoli 160.000 Slovencev, največ jih živi v Nemčiji. Zaradi pomanjkanja delovne sile v Sloveniji se pojavljajo vse glasnejši pozivi, da bi lahko to vrzel zapolnili s povratkom Slovencev iz tujine. Delodajalci vidijo rešitev v uvedbi t. i. razvojne kapice.

Slovenija se že nekaj časa sooča s težavami pri iskanju delovne sile, kar vodi do večjega števila tujih delavcev. Ti zdaj predstavljajo približno 16 % vseh delovno aktivnih prebivalcev. Pojavljajo se pobude, da bi delovno silo iz tujine privabili nazaj v Slovenijo, kar bi lahko olajšalo pritisk na trg dela.

Statistični podatki o selitvah

Po podatkih državnega statističnega urada je v letu 2023 tujino zapustilo 19.950 ljudi, starejših od 15 let, od tega 4.877 slovenskih državljanov. Med letoma 2018 in 2022 je bilo povprečje izseljenih Slovencev nad 5.000, pred tem pa je številka dosegla celo 7.000 oziroma 8.000. Stalno prebivališče v tujini ima približno 158.500 slovenskih državljanov, dodatnih 5.500 pa jih ima začasno prebivališče.

Predlogi opozicije za vrnitev Slovencev

Opozicija je predstavila več predlogov za privabljanje slovenskih delavcev nazaj v domovino. Po mnenju SDS je ključno zagotavljanje kakovostnih zaposlitvenih priložnosti s konkurenčnimi plačami in davčnimi razbremenitvami. Pomembno je tudi ustvarjanje stabilnega poslovnega okolja, izboljšanje stanovanjske politike, družbena vključenost in poenostavitev birokratskih postopkov.

“Bistvenega pomena je zagotoviti kakovostne zaposlitvene možnosti, vključno s konkurenčnim plačilom in davčno razbremenitvijo dela,” so povedali v SDS.

Delodajalci in razvojna kapica

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) si prizadeva za uvedbo razvojne kapice, ki bi omejila socialne prispevke pri povprečni plači 1,6-kratnika, kar znaša 3.800 evrov. To bi bilo primerljivo z Nemčijo, ki kljub temu ostaja socialna država.

Vladni ukrepi in odgovornost gospodarstva

Aktualna vlada je uvedla začasno dohodninsko olajšavo za strokovnjake iz tujine, ki se vrnejo v Slovenijo po dveh letih dela ali študija v tujini. Pogoj je, da jim delodajalec ponudi dvakratnik povprečne slovenske plače. Ministrstvo za delo poudarja, da mora del odgovornosti prevzeti tudi gospodarstvo.

“V večini primerov so razlogi za selitve višje plačilo za delo, boljši pogoji dela in dostopnejša stanovanja,” so ocenili na ministrstvu.

Zaposlitvene priložnosti v tujini

Zavod RS za zaposlovanje namerava organizirati zaposlitvene dogodke v državah z močno prisotnostjo slovenskih skupnosti, kot je Argentina. Tam živi ena največjih slovenskih skupnosti, ki je nastala po drugi svetovni vojni.

“S pravilnim pristopom lahko Slovenija spet pridobi dragocene človeške vire ter hkrati pomaga slovenskemu gospodarstvu,” so prepričani na Zavodu RS za zaposlovanje.

Slovenci stalno živijo tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Švici, Italiji, Srbiji, Kanadi, Argentini, Avstraliji, ZDA, Združenem kraljestvu, Franciji in BiH.

Spletno uredništvo Toti Maribor