Pirančani in znanstveniki združili moči za rešitev velikega leščurja

Veliki leščur (Pinna nobilis), ki je največja sredozemska školjka in ključna gradbena vrsta morskih ekosistemov, vse bolj izginja. V zadnjih letih je smrtonosna virusno-parazitska epidemija pokosila več kot 90 odstotkov populacije po celotnem Sredozemlju. Strokovnjaki ga zdaj opisujejo kot funkcionalno izumrlega. V Sloveniji je preživelo le nekaj osebkov. Kljub temu znanstveniki niso obupali in razvijajo nove tehnike za iskanje leščurjevih ličink, vzgajanje zdravih primerkov in presajanje mladih v naravno okolje.

Leta 2016 je v Španiji izbruhnila smrtonosna epidemija, ki je do leta 2019 zajela celotno Sredozemlje. Krivci so parazit Haplosporidium pinnae, ki napade prebavni sistem školjk, novoodkriti virus Pinna nobilis picornavirus, ki oslabi imunski sistem, in oportunistične bakterije. Populacija leščurjev je skoraj izginila od Španije do Grčije in od Sicilije do severnega Jadrana. V Istri, Dalmaciji in slovenskem morju so nekdaj množično prisotni leščurji zdaj le še prazne lupine, simboli nekdanjih populacij.

Na Morski biološki postaji NIB v Piranu so se hitro lotili raziskav, da bi našli rešitve za ohranitev vrste. Uspelo jim je nekaj, česar ni poskušal še nihče v severnem Jadranu. Razvili so metodo za lovljenje ličink z uporabo podvodnih kolektorjev, vreč z naravnimi materiali, ki ujamejo ličinke med razmnoževanjem. Veliki leščur je zdaj funkcionalno izumrl, a se naši biologijo ne predajajo. Sodelujejo v evropskem projektu Life Pinna, ki vključuje severni Jadran, Ligursko in Tirensko morje, in se posveča izključno reševanju velikega leščurja.

Napredek v laboratorijih

Projekt Life Pinna je prinesel mešanico skrb vzbujajočih dejstev in izjemnih znanstvenih prebojev. V laboratoriju so prvič vzgojili ličinko leščurja in izdelali genetski zemljevid preživelih populacij. Presadili so že nekaj zdravih osebkov v morske rezervate, kot so Miramar v Italiji, Strunjan in drugi.

»Italijanski in slovenski znanstveniki sodelujemo dobesedno vsak dan. Čeprav odraslega leščurja v ujetništvu še nismo vzgojili, je napredek ogromen,« poudarja raziskovalec Saul Ciriaco.

Upanje na preživetje

Kljub skorajšnji izumrtju populacij se tu in tam pojavljajo drobci upanja. Pri Lazaretu ob meji z Italijo še vedno živi nekaj osebkov, medtem ko v Akvariju Piran skrbijo za mlade primerke, vzgojene v nadzorovanih razmerah. Potapljači ob hrvaški obali tu in tam odkrijejo posamezne preživele. Ti preživeli so zadnji ostanki populacije, ki jih lahko izbriše že ena sezona patogenov ali močnejša nevihta.

Leščur igra ključno vlogo pri filtriranju morske vode. Dr. Irena Fonda iz zavoda YouSea poudarja, da odrasel leščur prefiltrira več kot 100 litrov vode na uro, kar pripomore k čistejšim morjem. Poleg tega gradi habitate, kjer prazne lupine dajejo zavetje različnim morskim organizmom in povečujejo biotsko raznovrstnost. Odstranjevanje praznih lupin iz morja je škodljivo, saj so naravni gradniki ekosistema.

Kaj lahko storimo?

Raziskovalci so pred letošnjim poletjem posredovali nasvete za plavalce, potapljače in jadralce, kako lahko pomagajo. Ob leščurjevi najdbi svetujejo, da se nežno dotaknete njegovega vrha. Če je živ, se bo lupina zaprla. Podatke o najdbi (globina, lokacija, datum) je dobro posredovati Morski biološki postaji, saj je vsak podatek dragocen za rešitev vrste.

»Odrasel leščur prefiltrira več kot 100 litrov vode na uro, kar pripomore k čistejšemu morju,« pravi Irena Fonda.

Odgovor na vprašanje, ali bo veliki leščur preživel, ostaja negotov. Kljub napredku v znanosti, patogeni, ki so povzročili propad populacije, še niso izginili. Prihodnost velikega leščurja bo odvisna od znanja, vztrajnosti in sodelovanja znanstvenikov, držav in ljubiteljev morja.

Spletno uredništvo Naša Primorska